Promet lani terjal več žrtev

Prometna varnost v Sloveniji se je lani v primerjavi z letom 2020 precej poslabšala: policisti so obravnavali za dvanajst odstotkov več nesreč s smrtnim izidom ali poškodbami.

Kranj – Lani se je na slovenskih cestah zgodilo 17.050 prometnih nesreč, kar je za 14 odstotkov več kot leto poprej, število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in smrtjo pa se je povečalo za dvanajst odstotkov, izhaja iz uradnih podatkov o stanju prometne varnosti za leto 2021, ki jih je pred dnevi objavila Agencija za varnost cestnega prometa (AVP). Umrlo je 114 udeležencev cestnega prometa oz. 34 več kot v letu 2020, ki ga je močno zaznamovala epidemija koronavirusa. Število hudo poškodovanih je za 16 odstotkov večje kot leta 2020, lažje poškodovanih pa za 13 odstotkov več.

Na AVP so ob objavi podatkov o prometni varnosti za leto 2021 poudarili, da so na poslabšanje stanja v prometu opozarjali vse leto. Poudarjali so, da bo ponovno povečanje prometa kot posledica sproščanja ukrepov za zajezitev pandemije lahko privedlo do poslabšanja stanja prometne varnosti. »Vozniški vzorci so se v času pandemije bistveno spremenili in se žal pogosto odražajo v bolj tveganem vedenju v prometu. Človek je odločilni faktor v 93 odstotkih prometnih nesreč. Brezbrižnost do ranljivih udeležencev, uporaba mobilnega telefona med vožnjo, vožnja pod vplivom alkohola ali drog, neprilagojena hitrost, izsiljevanje prednosti, neupoštevanje voznih razmer in zavestno kršenje predpisov ne morejo obroditi boljše prometne varnosti,« poudarjajo. AVP je zato v letu 2022 podvojila število nacionalnih preventivnih akcij, pripravlja pa tudi niz regijskih posvetov o prometni varnosti v dvanajstih slovenskih statističnih regijah, saj si prizadeva negativne trende obrniti na bolje. Vse udeležence v prometu pozivajo, da z odgovorno udeležbo v prometu njihova prizadevanja aktivno podprejo.

Preglednica števila umrlih na 10 tisoč prebivalcev po posameznih statističnih regijah pokaže, da so v letu 2021 najbolj negativno izstopale pomurska, obalno-kraška in goriška statistična regija, kjer so zabeležili od 0,77 do 0,79 umrlega na 10 tisoč prebivalcev. V celotni Sloveniji smo sicer lani zabeležili statistično 0,55 umrlega na 10 tisoč prebivalcev, na Gorenjskem pa 0,44 umrlega, s čimer se je uvrstila na tretje mesto najbolj prometno varnih regij. Pred njo sta se uvrstili zasavska regija (0,18) in osrednjeslovenska regija (0,27). Absolutno število umrlih se je v lanskem letu najbolj povečalo v posavski (z 0 umrlih v letu 2020 na 5 umrlih v 2021), savinjski (s 5 na 17 umrlih) in podravski statistični regiji (s 15 na 23 umrlih). V primerjavi z letom 2020 se je število umrlih zmanjšalo v zasavski (s 3 na 1 umrlega), gorenjski (z 11 na 9 umrlih) in jugovzhodni Sloveniji (z 11 na 10 umrlih).

Najpogostejši vzroki za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom so bili neprilagojena hitrost (49 nesreč in 49 umrlih), nepravilna stran oz. smer vožnje (31 nesreč in 32 umrlih) in neupoštevanje pravil o prednosti (11 nesreč in 11 umrlih). V teh nesrečah je skupaj umrlo 92 udeležencev oziroma 81 odstotkov vseh umrlih. Največje povečanje števila umrlih v primerjavi z letom 2020 so zabeležili pri neprilagojeni hitrosti, saj je število naraslo s 27 na 49 umrlih.