Prednostne naloge sodstva

Ob odprtju sodnega leta je predsednik Vrhovnega sodišča RS Damijan Florjančič na novinarski konferenci predstavil prednostne naloge slovenskega sodstva, hkrati pa opozoril na opazen negativen odnos do sodstva, ki ga je mogoče razumeti kot ustvarjanje klime za različne intervencije v sodstvo.

Ljubljana – Med letošnjimi prednostnimi nalogami slovenskega sodstva je po besedah predsednika Florjančič nadaljnje prilagajanje razmeram poslovanja sodišč v času epidemije in njihova informatizacija. Na tem področju je predviden pospešen prehod na elektronsko poslovanje in obenem tudi razširjeno objavljanje sodnih odločb vseh stopenj v anonimizirani obliki. Pozornost bo usmerjena tudi v upravno področje, saj podatki o delu Upravnega sodišča v zadnjih letih kažejo izrazito neugodno sliko. Veča se namreč število nerešenih zadev in daljša povprečno trajanje postopkov, razlog za to pa tiči tudi v prehitrem in prepogostem določanju novih pristojnosti upravnega sodstva s strani zakonodajne veje oblasti. Kot zadnje je navedel zagotavljanje učinkovitejše izterjave obveznosti v sodnih postopkih.

Sredstva za sodstvo nižja

Med prizadevanji, ki bi pomembno vplivala na boljše poslovanje slovenskega sodstva, je Florjančič poudaril nujnost sprejetja sprememb sodniške zakonodaje, za katere se sodstvo zavzema že več let. V to smer težijo vsa dosedanja prizadevanja znotraj sodstva samega, kar je prispevalo k dobrim rezultatom dela v zadnjih letih. »Ob teh dejstvih je težko razumeti vztrajno prizadevanje nekaterih, da bi se ta slika zameglila ali očrnila,« je dejal predsednik in ob tem izrazil domnevo, da gre morda za ustvarjanje ustrezne klime za takšne intervencije v sodstvo, ki bi ga postavile v položaj obvladljivosti s strani posameznih interesnih sfer ali celo podrejenosti v razmerju do katere od drugih dveh vej oblasti. Po njegovem mnenju morda sodstvu največja nevarnost preti v obliki bolj prikritega in težje prepoznavnega delovanja, ki slabi funkcioniranje sodstva kot sistema. Kot primer je navedel politiko plačnega sistema za sodnike in ukrepe na področju proračunske porabe. Proračunsko odmerjena sredstva za sodstvo za leto 2022 so se namreč občutno znižala, kar bo otežilo delovanje sodstva in postavilo pod vprašaj doseganje zastavljenih ciljev, je opozoril predsednik.

Florjančič se je dotaknil tudi pravne države in pravnih pravil ter opomnil na vojno agresijo, ki jo doživlja Ukrajina. Zaradi tega je slovensko vrhovno sodišče kolegom z ukrajinskega vrhovnega sodišča in vsem ukrajinskim sodnikom izrazilo solidarnost ter hkrati ogorčenje in zavračanje ruske agresije na njihovo državo. »Upamo, da se bo izkušnja ukrajinskega ljudstva čim prej iztekla v korist nadaljnjega uveljavljanja evropskih demokratičnih vrednot v njihovi državi,« je poudaril predsednik Florjančič.

Sodišča rešila več zadev

Rezultati dela za leto 2021 kažejo, da so sodišča rešila več zadev, kot so jih prejela v reševanje. Rešili so jih nekaj več kot 813.000, vsa sodišča skupaj pa so prejela v reševanje skoraj 802.000 zadev, kar je pet odstotkov manj kot v letu 2019. Število nerešenih zadev se je ob koncu lanskega leta zmanjšalo, v primerjavi s predcovidnim letom 2019 za štiri odstotke. Pri pomembnejših zadevah so rezultati nekoliko slabši, saj je ostalo nerešenih za sedem odstotkov več zadev kot v letu 2019, kar je sicer še vedno nekaj tisoč manj kot leta 2020. Čas reševanja pri vseh zadevah skupaj je ostal enak kot v letu 2020, in sicer nekaj več kot dva meseca, medtem ko se je čas reševanja pri pomembnejših zadevah podaljšal z osmih mesecev na 8,3 meseca.