Se obeta konec poceni kreditov

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 6. marec 2022 / 08:28

Nizke obrestne mere stanovanjskih kreditov so eden od pomembnih razlogov za veliko povpraševanje po nepremičninah, ki ga spremljamo v zadnjem obdobju. Zato smo tokrat preverili, kakšna je rast kreditov in ali si v prihodnje lahko obetamo zvišanje obrestnih mer.

Kranj, Ljubljana – Nepremičninski agenti so si enotni, da poleg majhne ponudbe in uvedbe ležarin na višje zneske, ki so jih uvedle že številne banke, k velikemu povpraševanju po nepremičninah, ki smo jim priča v zadnjem času, spodbujajo tudi poceni stanovanjski krediti.

Obrestne mere so se v zadnjih letih zniževale

Referenčna obrestna mera se je v zadnjih letih zniževala, s čimer so obrestne mere stanovanjskih kreditov, tako spremenljive kot tudi fiksne, dosegle nizke vrednosti, kar se je ob ugodnih gospodarskih kazalcih, ki smo jih spremljali v zadnjem obdobju, odrazilo tudi v povečanem kreditiranju prebivalstva, predvsem na področju stanovanjskih kreditov. Po analizi, ki so jo ob koncu minulega leta opravili v Zvezi potrošnikov Slovenije, se je spremenljiva obrestna mera za stanovanjski kredit z ročnostjo odplačevanja dvajset let v bankah, ki poslujejo pri nas, gibala med 1,46 in 1,95 odstotka. Fiksna obrestna mera je bila le nekoliko nižja in je pri kreditih z ročnostjo odplačevanja dvajset let dosegla najvišje vrednosti pri 2,66 odstotka. Prav zaradi nizkih obrestnih mer se je marsikateri kreditojemalec odločil za kredit s fiksno obrestno mero, s čimer se zavarujemo pred nihanji obrestne mere v prihodnje.

Kot kaže zadnje februarska informacija o poslovanju bank Banke Slovenije, so se posojila nebančnemu sektorju tudi v lanskem decembru povečala, in sicer za 181 milijonov evrov, s čimer se je medletna rast zvišala za 6,3 odstotka. Kot ugotavljajo na Banki Slovenije, gre zvišanje tudi na račun krepitve stanovanjskih posojil, ki se je decembra medletno zvišala za 9,1 odstotka. Decembra predlani je medletna rast stanovanjskih posojil znašala 4,1 odstotka. Obseg stanovanjskih kreditov tako dosega rekordne ravni. Konec lanskega leta je znašal že slabih 7,4 milijarde evrov, leto pred tem pa nekaj manj kot 6,8 milijarde evrov.

Pričakujejo rast obrestnih mer

Kako gledajo na rast stanovanjskih kreditov, smo povprašali tudi nekatere banke. Kot so nam sporočili z Gorenjske banke, beležijo zmerno rast kreditov. Dodajajo pa, da je rast izrazitejša v obdobjih, ko v banki pripravijo akcijske ponudbe. Kljub rasti odobrenih kreditov pa pravijo, da kreditojemalci bistvenih težav pri odplačevanju mesečnih obrokov nimajo. »Primere, ki nastajajo, pa obravnavamo individualno s pomočjo moratorijev oz. reprogramov financiranja,« so nam sporočili. Da marsikdo želi ujeti val nizkih obrestnih mer, pravijo tudi v NLB. Opažajo, da se stranke v večini odločajo za najem kredita s fiksnimi obrestnimi merami, v zadnjem času se jih tri četrtine odloči za tovrstne kredite. Večjih težav z odplačevanjem kreditov ne opažajo.

Visoka stopnja inflacije v Evropi, ki tudi pri nas že precej presega zastavljen cilj držav evrskega območja in pri nas raste že osem mesecev, pa nakazujejo, da se čas poceni kreditov utegne iztekati. Tudi v Gorenjski banki v prihodnje pričakujejo postopen dvig obrestnih mer, predvsem na osnovi višjega inflacijskega povpraševanja. Tržne razmere ter denarno politiko centralne banke spremljajo tudi v NLB, kjer pravijo, da se bodo glede na dogajanje ustrezno prilagajali.