Najraje teče po skritih stezicah

»Ne lovim več časov, tečem zaradi gibanja samega, za užitek,« pravi enainsedemdesetletni Franci Pukl iz Lipc, ki se trikrat na teden poda na tek v naravi, najraje pa teče po skritih stezicah v hribih nad Jesenicami. Rad ima tudi tek na smučeh, leti z jadralnim padalom ...

Lipce – »Prav v mladih letih nisem bil tako zagnan za tek. Kasneje sem začel teči na Brazdah vzdržljivosti, a moram reči, da mi vsaj na začetku tek ni bil v užitek. A ko tečeš že nekaj časa in si natreniran, postane lepo, ne razmišljaš več o teku, temveč padeš v neko posebno stanje in samo še uživaš,« pripoveduje Franci Pukl, 71-letni tekač iz Lipc pri Blejski Dobravi, ki je zaljubljen v tek, zlasti v naravi. Je eden naših najstarejših »trail« tekačev, ki imajo radi tek izven urejenih poti, zlasti po gorskih poteh in stezicah. V zadnjih letih je tako opravil številne tudi večdnevne teke, obredel hribe in doline okoli Jesenic in širše. Tako je denimo tekel od Lipc do Tromeje, pa s Hrušice do Javornika, in to po gozdnih cestah, poteh in kolovozih. Zanimiv in zanj eden najlepših projektov je bil etapni tek iz Završnice do Jezerskega, kjer je več mesecev pletel »čipko« med hribi in dolinami Zelenice, Prevale, Dobrče, Kofc ...

»Na vsak tek se pripravim, naštudiram poti na zemljevidu, pomagam si z navigacijo. Najraje pa raziskujem skrite stezice. In ja, včasih tudi zaidem in moram tudi malo nazaj,« v smehu priznava sogovornik, ki teče sam, a še raje v družbi, zadnja leta največ s tekaškim prijateljem Mirom Savičem.

V preteklosti se je udeleževal tudi maratonov in drugih organiziranih tekov, še lani je tekel na Idrija Trailu na 27-kilometrski razdalji (kjer je bilo treba premagati tudi okrog dva tisoč višinskih metrov).

Večjih težav s poškodbami doslej k sreči ni imel, ima pa zmeren tempo. »Ne lovim več časov, tečem zaradi gibanja samega, za užitek,« pravi.

»Tečem od dvakrat do trikrat na teden, od tega na mesec opravim štiri daljše teke,« pravi kleni Gorenjec, ki je dolgoletni član Planinskega društva Jesenice in markacist, ukvarja pa se tudi z jadralnim padalstvom in tekom na smučeh.

»Dokler bom lahko, bom tekel. To postane način življenja in ne zdržiš niti en teden brez teka,« dodaja sogovornik, ki ima veliko podporo tudi v ženi Ireni, ki je po navadi njegova »kopenska posadka«. Irena sicer ne teče, a je našla zanimivo obliko gibanja: zadala si je cilj, da vsak mesec prehodi 120 kilometrov (v povprečju štiri kilometre na dan), kar na leto znese skoraj 1500 kilometrov. In v zadnjih letih je tudi ona 'nabrala' kar nekaj tisoč prehojenih kilometrov ... Izziv, ki pa je primeren prav za vsakogar v vsakem starostnem obdobju, mar ne?