Umetniška galerija v vesolju

V prvi umetniški galeriji, ki je bila pred dnevi izstreljena v vesolje, sta med 64 deli tudi dve Eve Petrič: parfum v kocki, ki diši po lipi, in prstni odtis Zemljanov, preveden v idrijsko čipko.

Ljubljana – Po dveh dneh leta proti nizki orbiti se je modul Cygnus NG-17, ki ga je nosila raketa Antares, prejšnjo soboto izstreljena iz Nasinega vzletišča v Virginiji, sestal z ISS – Mednarodno vesoljsko postajo in predal tovor z materiali za nadaljnje znanstvene raziskave. Med njim je bila tudi mini umetniška zbirka, prva umetniška zbirka v razmerah mikrogravitacije, na kateri bodo testirali nove kamere.

Zbirko sestavlja 64 umetniških artefaktov umetnic in umetnikov z vsega sveta, poimenovana pa je Moon Gallery (Lunina galerija). Sodelujoči umetniki so dela ustvarili prav za to priložnost, in sicer v predpisani velikosti zgolj enega kubičnega centimetra in s težo 85 gramov. Med izbranimi artefakti sta tudi dve deli slovenske večmedijske umetnice Eve Petrič, ki deluje tako v Sloveniji kot tujini, predvsem na Dunaju in v New Yorku.

»Med opazovanjem letenja rakete skozi modrino neba sem občutila prav tisto, kar naj bi moja umetniška projekta preprečevala – občutek osamljenosti in domotožja. Zdi se mi, kot da je del mene, vsaj v senčni obliki, ostal v dveh malih kockah, ki letita proti robu vesolja ...« je svoje občutke ob izstrelitvi galerije v vesolje zapisala Eva Petrič.

Delo Earthling tatoo seal – 3D je oblika podobe njenega potenciala matične celice, gre za prstni odtis Zemljanov, prenesen v vzorec idrijske čipke. Kot pove Petričeva, si je to podobo zamislila v obliki tetovaže na koži astronavtov, ki bi jih spominjala na vpetost v mrežo življenja in jih opominjala, da niso nikoli sami. Tetovaža iz čipke je upodobljena na pleksisteklu, na eni strani obarvana črno, na drugi pa belo.

Drugo delo, ki ga je Petričeva pripravila v sodelovanju z industrijsko oblikovalko Matejo Šušteršič Dimic, pa je tako imenovana DBE – Data Bank of Emotions, kar bi prevedli z Banka čustev. Gre za vonjavo, katere osnova je lipa, v tem primeru pa je predstavljena kot majhna kocka iz gline, v katero je umeščena dišava. Kocka je bila 528 ur namočena v vonjavi, toliko časa namreč traja, da se spremeni naš DNK. »Vpliv vonjave na ljudi v pogojih osame je bil testiran v misiji EuroMoonMars v bazi SEAS na Havajih v letu 2018 in je uglaševalec čustev, ki nas uglasi z Zemljanom v nas, kjer koli že smo, tudi v vesolju ...« je ob tem zapisala Eva Petrič, ki dodaja še, kar ob akciji galerije na Mednarodno vesoljsko postajo sporoča ekipa kustosov Moon Gallery: »Doseganje nizke zemeljske orbite na naši poti do Lune je predhodnica oziroma prvi korak v razširitvi našega kulturnega dialoga na vesolje.«