Sankcije podpirajo, a pozivajo k previdnosti

Vojna v Ukrajini bo imela precejšen vpliv tudi na slovensko in z njim gorenjsko gospodarstvo. Gospodarstveniki so pozvali k previdnosti pri sprejemanju sankcij proti Rusiji, a jih podpirajo.

Kranj, Ljubljana – Po četrtkovem napadu Rusije na Ukrajino so se tudi na evropskih borzah indeksi obarvali rdeče. Indeks ljubljanske borze SBI TOP je prejšnji teden trgovanje končal pri vrednosti, ki je za 8,63 odstotka nižja od tiste izpred tedna dni. Izstopal je predvsem padec delnic Krke, ki precejšen del prometa ustvari na ruskem in tudi ukrajinskem trgu. Na drugi strani rastejo cene energentov, predvsem zemeljskega plina in nafte, pa tudi hrane in surovin.

Iskanje rešitve za Sberbank

Posledice razmer v Ukrajini se odražajo tudi v bančnem sistemu, kjer se banke z ruskim lastništvom v Evropi srečujejo z zmanjšanim zaupanjem. Med temi je kot edina banka pri nas Sberbank, katere poslovanje je bilo po odločitvi Evropske centralne banke tudi pri nas prekinjeno. »V luči zadnjih geopolitičnih dogodkov smo v Sberbank banki d. d. v zelo kratkem času zabeležili znaten odliv sredstev naših strank,« so v izjavi za javnost zapisali na spletni strani banke.

Kot so včeraj sporočili iz Banke Slovenije, so zagotovili prehodno obdobje, v katerem bodo za slovensko hčerinsko banko poiskali najugodnejšo rešitev. Poslovanje banke je omejeno na kartično poslovanje, pri čemer so dvigi in plačila omejeni na 400 evrov, druge storitve pa niso na voljo, zaprte so tudi poslovalnice.

Več podrobnosti o tem, kaj to pomeni za komitente banke, bo znanih danes, so sporočili iz Banke Slovenije. Je pa Gorenjska banka včeraj že obvestila, da nakup slovenske Sberbank v trenutnih razmerah ni izvedljiv. Kupoprodajno pogodbo so sicer podpisali novembra lani, kot pa pravijo, v dosedanjem postopku niso prevzeli nobenih pogodbenih obveznosti.

Minister za finance Andrej Šircelj je včeraj sporočil da bodo za zdaj sprejete odločitve ohranile finančno stabilnost in zagotovile varnost varčevalcev. Kot je zapisal, varnost prihrankov jamčita Sklad za jamstvo vlog in državni proračun. Prihranki do sto tisoč evrov so zavarovani tudi z jamstvom države.

Rusija in Ukrajina pomembna trga

Razmere vnašajo negotovost v slovensko gospodarstvo. Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije se je izvoz naših podjetij v Ukrajino v zadnjih letih krepil in lani presegel 220 milijonov evrov, Rusija pa je že tradicionalno ena najpomembnejših gospodarskih partneric Slovenije. Vrednost blagovne menjave se je v zadnjih letih vrtela okoli 1,2 milijarde evrov.

Po podatkih Podatkovne baze slovenskih izvoznikov Sloexport je na Gorenjskem 28 velikih in srednje velikih podjetij, ki so prisotna na ruskem trgu, 16 jih je prisotnih tudi na ukrajinskem.

Poleg vojne v Ukrajini, ki bo imela neposredne posledice tudi na poslovanje slovenskih podjetij, slovenske gospodarstvenike skrbi tudi vpliv sankcij, ki jih države EU usmerjajo proti Rusiji, katerih negativne posledice pa bodo občutila tudi evropska gospodarstva.

Na GZS so tako v petek ustanovili posvetovalno skupino za krizno situacijo v Ukrajini, Rusiji in Belorusiji. Sestanka se je udeležilo 15 predstavnikov ključnih podjetij, ki so prisotna na teh trgih, in že oblikovalo nekatere konkretne predloge.

Zaskrbljenost med gospodarstveniki

Med gorenjskimi podjetji na teh trgih pomembno vlogo igra kranjski Iskratel, ki v partnerstvu z ukrajinskim Ukrtelecomom pomaga graditi optično omrežje, ki bo premostilo digitalni razkorak v Ukrajini. Z 12-milijonskim projektom, ki ga je podprla tudi SID banka, bodo dostop do optičnega omrežja omogočili 1,3 milijona ukrajinskim prebivalcem iz tristo krajev. Projekt pa je zaradi zaostrenih razmer sedaj pod vprašajem.

Petkovega sestanka na GZS se je udeležil tudi direktor Iskratela Robert Kuzmič, ki je pozdravil pobudo za ustanovitev posvetovalne skupine. »Zavedamo se resnosti situacije. Skupina bo spremljala tekoče dogodke, nas informirala in predlagala ustrezne ukrepe oz. kako se odzvati na posamezne sankcije,« je komentiral prvi mož Iskratela.

Zaskrbljenost izražajo tudi v begunjskem Elanu, kjer sicer pravijo, da na prostoru nekdanje Sovjetske zveze ustvarijo relativno majhen, a ne zanemarljiv delež prometa. Največ poslujejo z Rusijo, Ukrajina pa je bila včasih na drugem mestu, a je prodaja v zadnjih letih zaradi nestabilnih razmer občutno padla. Kot pravijo v podjetju, situacijo podrobno spremljajo. »Daljše poslabšanje razmer v Ukrajini bi zagotovo negativno vplivalo na prodajo in poslovanje na tem območju. Za zdaj je za natančne ocene še prezgodaj,« so sporočili.

Podpirajo sankcije, a pozivajo k previdnosti

Kot je v petek dejal predsednik GZS Tibor Šimonka, so se dogovorili tudi o pobudah, ki so jih naslovili na vlado in prek njih na evropske odločevalce.

Na GZS so v petek sicer izrazili nasprotovanje izključitvi Rusije iz mednarodnega plačilnega sistema SWIFT, kar bi povzročilo škodo tudi našim podjetjem. A je direktor GZS Aleš Cantarutti v soboto sporočil, da sprejemajo vse sankcije, ki jih bo zaradi agresije na Ukrajino sprejela EU, ter da vladi ne bodo posredovali predloga o nasprotovanju izločitve Rusije iz bančnega sistema. To so sicer pretekli konec tedna države članice EU tudi enotno sprejele. »Na GZS bomo članom, ki bodo utrpeli poslovno škodo, po najboljših močeh pomagali poiskati poslovne priložnosti na drugih trgih,« je še dejal Cantarutti.

Gospodarstveniki so se že v petek zavzeli tudi za ureditev varnostnih koridorjev za dobave, kot so dejali, pa bi veljalo pretehtati tudi, katere dobave naj imajo značaj t. i. dvojne uporabe, torej tistih, ki se lahko uporabljajo tudi v vojaške namene, saj je takšnih kar nekaj tudi iz Slovenije. Hkrati pa so opozorili odločevalce tudi na energetske probleme oz. dobave plina. Če bi bil plin predmet sankcij, bi povzročili veliko škodo našim gospodarstvom, je poudaril Šimonka in dodal še, da bi bilo treba razmisliti tudi o načinih zavarovanja terjatev.