Smučanje

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / sobota, 26. februar 2022 / 10:53

Med zimskimi počitnicami smučamo. Zopet smučamo na našem ustaljenem smučišču čez mejo. Dve leti smo zaradi korone izpustili smučarski teden. Našteli smo enajst let, ko se vračamo na isti kraj. Pred tem smo bili tudi v Dolomitih, ko pa smo odkrili tole naselje s počitniškimi hišicami na smučišču, ostajamo tukaj. Morda se sliši dolgočasno, vendar smo se razvadili. Od koče se s smučmi odpelješ do žičnice. Izkoristiš prednost prvega na smučini. Vsako jutro se zapelješ po sveže steptani progi, vijugaš in nikjer nikogar. To je res pravi užitek. Po dveh urah takega smučanja sem jaz utrujena. Zapeljem se v svojo kočo in tam si pripravim kavo in domače pecivo. Res mi ne paše posedati po gostilnah, kjer kava ni niti približek naše kave. Še najboljša stvar v gostilni je bila letos natakarica, Slovenka. Smučišče je na meji med Koroško in Štajersko, vendar o slovenstvu tu ni duha ne sluha. Ker pa je gostinstvo naporno delo, se skoraj v vsaki gostilni v Avstriji lahko pogovoriš v jeziku, ki nam zveni bolj domače. Tudi tukaj je tako. Več kot pol počitniških hiš je bilo v preteklosti zasedenih s slovenskimi gosti. Letos smo bili le v dveh hišah Slovenci. Torej, po dveh urah smučanja na praznem smučišču grem v kočo. Začnem pripravljati kosilo in po kosilu grem spet smučat za urico, največ dve, in to je zame dovolj. Imajo tudi tekaško progo, ki preči strmino po vzporednici. Vendarle gre malo bolj navzdol. Dolgrede je zelo prijetno, nazaj se premikam po polžje. Hodim in opazujem velike smreke in macesne, ki jih ovijajo lišaji. Torej, zrak je čist. Naša družina je sedaj na smučanju v močno okrnjeni zasedbi. Študentje imajo obvezne vaje, ki jih ne želijo izpustiti. Rok in Eva nista pravočasno pridobila ustreznih potrdil za prehod meje, tako sva imela družbo otrok le na začetku in na koncu tedna. Vmes sva bila nekaj dni sama. Čisto sama. Kar ne morem verjeti, da sva tudi midva že deležna takšnega dopusta. Včasih smo pripeljali s seboj tudi Lino, našo kosmatinko. Sedaj je ona že v visoki pasji starosti in takega napora ne zmore več. Seznam za hrano in vse potrebščine sem pred leti pripravila že precej prej, da ne bi česa pozabila. Tokrat sem prinesla mnogo manj hrane in tudi pozabila sem kakšno stvar. Smučišče niti slučajno ni mondeno, tako kot v Dolomitih ali Visokih turah. Osemnajst kilometrov prog ima, tudi črne zahtevnosti. Kaj pa cena? Ne boste verjeli, ker smo gosti v apartmajskih hišah na smučišču, imamo velik popust. Naša šestdnevna smučarska vozovnica je stala osemnajst evrov po osebi na dan. Če bi imela takšno komoditeto apartmajske hiše na smučišču in ceno vozovnice v Sloveniji, bi jo zagotovo izkoristila.