Digitalna vključenost

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Slovenija / sobota, 26. februar 2022 / 14:14

Digitalna vključenost je možnost posameznika, da dostopa do razpoložljive informacijsko-komunikacijske infrastrukture ter digitalnih tehnologij, jih kompetentno in varno uporablja, vanje zaupa ter tako aktivno sodeluje v informacijski družbi. V Sloveniji je eden največjih primanjkljajev prav na področju usposobljenosti prebivalstva za vključitev v informacijsko družbo. Vlada je zato nedavno sprejela predlog zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki bo omogočal pridobivanje digitalnih kompetenc in veščin.

Z zakonom so opredeljene tri ravni digitalnih kompetenc: osnovne, napredne in specialne. Osnovne digitalne kompetence med drugim vključujejo varno rabo računalniške opreme, spletnih brskalnikov in elektronske pošte, avdio-video klica, digitalnega podpisa, spletnega bančništva, e-storitev javne uprave, spletne trgovine in podobno. Stopnja višje zajema tudi uporabo orodij za urejanje spletnih strani in vsebin, digitalno trženje, projektno vodenje in uporabo analitičnih orodij. Digitalno najbolj kompetentni pa so tisti, ki so usvojili še računalniško programiranje, umetno inteligenco, robotiko, kvantno računalništvo, navidezno resničnost, tehnologijo veriženja blokov ...

Vlada želi Slovenijo do leta 2030 pripeljati med prvih pet digitalno najbolj naprednih držav v Evropi. Trenutno smo glede na indeks digitalnega gospodarstva in družbe 2021 na 13. mestu med državami članicami EU. Delež slovenskih uporabnikov interneta, spletnih tečajev, spletnega bančništva in spletnega nakupovanja je nižji od evropskega povprečja. Ravni osnovnih digitalnih spretnosti in znanj ostajajo pod povprečjem, saj 45 odstotkov prebivalcev v starosti od 16 do 74 let nima osnovnih digitalnih spretnosti in znanj, pri čemer je v starostni skupini od 55 do 64 let kar 32 odstotkov oseb brez digitalnih spretnosti.

Po podatkih SURS-a je imelo v prvem četrtletju leta 2021 dostop do interneta 93 odstotkov državljanov, redno pa ga je uporabljalo 89 odstotkov. Najmanjši delež uporabnikov interneta je v starostni skupini od 65 do 74 let, lani je znašal 62 odstotkov. V tej skupini je tudi največji delež tistih, ki interneta do zdaj še nikoli niso uporabljali, in epidemija covida-19, ko se je večina storitev preselila na splet, je najbolj posegla v kakovost življenja ravno njim. Morda bo ravno z odpravo vrzeli pri digitalnih znanjih in spretnostih mogoče zagotoviti, da bodo vsem državljanom, tudi tistim digitalno nekompetentnim, v polnosti dostopne storitve, ki jih omogočajo digitalne tehnologije. Tako bi lahko vsi kot državljani z digitalnimi kompetencami v celoti izkoriščali prednosti digitalne preobrazbe in se uspešno vključevali v digitalno družbo.