Sladoleda za tisoč dvesto kranjskih bazenov

Države v Evropski uniji naredijo na leto toliko sladoleda, da bi z njim lahko napolnili skoraj tisoč dvesto kranjskih olimpijskih bazenov.

Kranj – Poletje je tudi čas, ko potrošniki bolj kot v ostalih letnih časih posegajo po sladoledu. Kolikšna je v Sloveniji poraba sladoleda na prebivalca, kako se gibljejo cene sladoleda, kakšna imena imajo sladoledi? Na ta in na še nekatera druga vprašanja odgovarjajo v državnem statističnem uradu, kjer so zbrali nekaj zanimivih podatkov o sladoledu. Po podatkih, ki sicer veljajo za leto 2018, poje prebivalec Slovenije na leto povprečno 3,9 litra sladoleda, v to pa je vštet le sladoled, ki ga poje doma (in ne v slaščičarni). Povprečno gospodinjstvo zapravi za sladoled 38 evrov na leto.

Lani so potrošniki za liter sladoleda plačali v trgovini povprečno 3,50 evra, leto prej pa 3,31 evra. Porcija sladoleda s smetano v gostinskih obratih se je lani v primerjavi s predlani podražila s 4,69 na 4,91 evra.

Države članice Evropske unije so predlani proizvedle več kot tri milijarde litrov sladoleda. Za kolikšno količino gre, veliko pove podatek, da bi z njo lahko napolnili skoraj 1200 kranjskih olimpijskih bazenov. Največja proizvajalka sladoleda v Evropski uniji je Nemčija, na drugem mestu je Italija in na tretjem Francija. Slovenija je lani izvozila 24 tisoč ton sladoleda v vrednosti 70 milijonov evrov, uvozila pa ga je 6 tisoč ton ali za 16 milijonov evrov.

Imena slovenskih sladoledov najdemo tudi med prebivalci Slovenije in med naselji v Sloveniji. Na začetku letošnjega leta je bilo med prebivalci Slovenije 561 žensk z imenom Lučka, 358 moških z imenom Tom, 78 prebivalcev s priimkom Ježek in 29 s priimkom Kornet, med naselji pa dva kraja z imenom Planica, en kraj z imenom Otočec in eden z imenom Piran.