Sladoleda za tisoč dvesto kranjskih bazenov

Države v Evropski uniji naredijo na leto toliko sladoleda, da bi z njim lahko napolnili skoraj tisoč dvesto kranjskih olimpijskih bazenov.

Kranj – Poletje je tudi čas, ko potrošniki bolj kot v ostalih letnih časih posegajo po sladoledu. Kolikšna je v Sloveniji poraba sladoleda na prebivalca, kako se gibljejo cene sladoleda, kakšna imena imajo sladoledi? Na ta in na še nekatera druga vprašanja odgovarjajo v državnem statističnem uradu, kjer so zbrali nekaj zanimivih podatkov o sladoledu. Po podatkih, ki sicer veljajo za leto 2018, poje prebivalec Slovenije na leto povprečno 3,9 litra sladoleda, v to pa je vštet le sladoled, ki ga poje doma (in ne v slaščičarni). Povprečno gospodinjstvo zapravi za sladoled 38 evrov na leto.

Lani so potrošniki za liter sladoleda plačali v trgovini povprečno 3,50 evra, leto prej pa 3,31 evra. Porcija sladoleda s smetano v gostinskih obratih se je lani v primerjavi s predlani podražila s 4,69 na 4,91 evra.

Države članice Evropske unije so predlani proizvedle več kot tri milijarde litrov sladoleda. Za kolikšno količino gre, veliko pove podatek, da bi z njo lahko napolnili skoraj 1200 kranjskih olimpijskih bazenov. Največja proizvajalka sladoleda v Evropski uniji je Nemčija, na drugem mestu je Italija in na tretjem Francija. Slovenija je lani izvozila 24 tisoč ton sladoleda v vrednosti 70 milijonov evrov, uvozila pa ga je 6 tisoč ton ali za 16 milijonov evrov.

Imena slovenskih sladoledov najdemo tudi med prebivalci Slovenije in med naselji v Sloveniji. Na začetku letošnjega leta je bilo med prebivalci Slovenije 561 žensk z imenom Lučka, 358 moških z imenom Tom, 78 prebivalcev s priimkom Ježek in 29 s priimkom Kornet, med naselji pa dva kraja z imenom Planica, en kraj z imenom Otočec in eden z imenom Piran.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Žiri / ponedeljek, 12. maj 2008 / 07:00

Pokop ali rešitev nogometa

Žirovski nogometaši že osmo leto poslušajo obljube o gradnji novega igrišča, na občini pa zagotavljajo odkup zemljišč že ta mesec.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / nedelja, 3. februar 2019 / 19:44

Tišlerjeva nagrada Janku Zerzerju

Pretekli petek so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili 40. Tišlerjevo nagrado, eno od najvišjih priznanj zaslužnim koroškim Slovencem. Nagrado je prejel dvorni svetnik dr. Janko Zerzer, rojen 7. nov...

Gorenjska / nedelja, 3. februar 2019 / 19:35

Ko imena zamenjajo številke

V ponedeljek je bil evropski dan varstva osebnih podatkov. Temu je namenjena tudi lani uveljavljena splošna uredba EU o varstvu podatkov oz. GDPR, k v marsičem še povečuje varnost naše zas...

Gospodarstvo / nedelja, 3. februar 2019 / 19:34

Usposabljanje o travniškem sadovnjaku

Kranj – V okviru projekta Od pridelka do izdelka bo v sredo, 6. februarja, potekalo brezplačno usposabljanje za vse, ki si želijo seznaniti se z načrtovanjem in sajenjem travniškega sadovnjaka. Naj...

Rekreacija / nedelja, 3. februar 2019 / 19:33

Smučanje ostaja naš priljubljeni šport

Slovenci, še posebno pa Gorenjci, imamo radi zimo in zimske športe, zato za radosti na snegu večina izkoristimo vsak prosti dan.

GG Plus / nedelja, 3. februar 2019 / 19:28

Blaž Terpinc – oče najbogatejšega Slovenca

Na Bledu se je 28. januarja 1759 rodil trgovec Blaž Terpinc. Bil je oče enega od najbogatejših Slovencev tedanjega časa Fidelija Terpinca. Rodil se je kot peti otrok v družini osmih bratov in seste...