Kroparski kovač Luckmann in razvoj Ljubljane

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (314)

V Ljubljani se je 8. avgusta 1841 rodil podjetnik Karl Luckmann. Bil je ravnatelj Kranjske industrijske družbe na Javorniku (Jesenice) in v letih 1878–1906 zastopnik veleposestnikov v kranjskem deželnem zboru. Gre za zanimivo rodbino, ki je izšla iz Krope in je imela velik vpliv na razvoj Ljubljane in Kranjske.

Ukvarjali so se s trgovino, odvetništvom in financami. Njihov začetnik je bil žebljar Jurij Luckmann iz Krope. Ob koncu 18. stoletja se je družina iz Krope preselila v Ljubljano, kjer je Lambert Karl Luckmann leta 1825 ustanovil družbo Lambert Carl Luckmann, ki je delovala 82 let. Leta1863 so bili Luckmanni soustanovitelji Ljubljanske delniške družbe za plinsko razsvetljavo, leta 1869 soustanovitelji Kranjske industrijske družbe. Karel Luckmann je bil njen ravnatelj na Javorniku. Leta 1885 so pridobili tovarno kleja, ob koncu 19. stoletja pa so se preusmerili v železarstvo. Podjetje so ustanovili tudi v Trstu.

Lambert Karl Luckmann je bil trgovec in zastopnik grofa A. A. Auersperga v frankfurtskem parlamentu. Kot ustanovitelj velikega špedicijskega in komisijskega podjetja je bil v letih 1829–1879 član, 1851–1852 direktor in 1863–1867 kurator Društva Kranjske hranilnice. Leta 1851 je postal prvi predsednik ljubljanske Trgovsko-obrtne zbornice, ki jo je v letih 1861–1866 zastopal v kranjskem deželnem zboru. V letih 1861–1864 je bil tudi član ljubljanskega občinskega sveta.

Josip Luckmann je po očetu prevzel in vodil družinsko podjetje. Od leta 1867 je bil član, 1872–1885 direktor, 1886–1888 kurator in 1889–1906 prezident (predsednik) Kranjske hranilnice, od 1875 pa več let podpredsednik Trgovsko-obrtne zbornice, predsednik ljubljanskega trgovskega gremija in v letih 1879–1883 občinski svetnik mesta Ljubljana. Bil je predsednik Rdečega križa in ustanovitelj Društva za gradnjo delavskih stanovanj.

Kranjska industrijska družba je bila tretja delniška družba na Kranjskem, ustanovljena leta 1869. Bila je predhodnica Železarne Jesenice.

Zanimivi Gorenjci iz dežele Kranjske:

Slovenec Andrej Winkler si je kot deželni predsednik Kranjske prizadeval za uvajanje slovenščine v uradno rabo in za njihovo večjo vključenost v javnih službah, zlasti v šolstvu. Dne 5. avgusta 1881 je poslal na Dunaj preveden članek o pogovoru iz gostilne, ki je bil objavljen v Slovenskem narodu. Širšo (nemško) javnost je s tem opozoril na odnose med Nemci in Slovenci: Vesteneck (dalje V); »Kaj pa buljite vame?« – Narodnjak (dalje N): »Mi niti v sanjah ne pade na misel, gospod okrajni glavar.« – V: »Me poznate?« N: »Seveda! Gospod vitez von Vesteneck, prejšnji okrajni glavar v Litiji, zdaj za Graz - okolje.« – V: »Od kje me poznate?« – N: »V deželnem zboru sem vaše govore stenografiral in korigiral.« – V: »Zakaj govorite ta jezik?« – N: »Ker se mi ljubi.« – V: »Jaz bi se kot cesarsko kraljevi uradnik sramoval govoriti ta jezik.« – N: »Jaz se ne sramujem! Vendar obstajajo stvari, zaradi katerih bi se lahko človek bolj sramoval.« – V: »Onečastil se bom in vam pljunil v obraz!« – N: »Morda boste to obžalovali!«