Tisoč obrazov, en kipar

Naslov razstave Tisoč obrazov Vinka Ribnikarja, ki je na ogled v Galeriji Paviljon NOB, govori o ustvarjalni in umetniški širini znanega tržiškega kiparja.

Kipar Vinko Ribnikar (1930–2020) je bil znana tržiška osebnost. Kot učitelj likovne vzgoje na osnovni šoli je več generacij Tržičanov spoznaval s skrivnostmi iz sveta likovnega ustvarjanja, v številnih tržiških domovih so njegove jaslice in druge kiparske umetnine iz lesa, ki jih je izdeloval za javna ali zasebna naročila, po cerkvah, župniščih pa tudi v javnem prostoru na ulicah in trgih po mestu in širši okolici je na ogled okrog trideset njegovih del. Več je delal kot razstavljal, ustvarjanje je bilo njegovo življenjsko gonilo. V rodnem mestu je svoja dela zadnjič predstavil v Pollakovem salonu Tržiškega muzeja leta 2010 ob svoji osemdesetletnici. Jubilejne razstave deset let kasneje ni dočakal.

Morda bi prav zato tokratni razstavi, ki je od začetka tega meseca pa vse do 19. marca na ogled na ogled v Galeriji Paviljon NOB, dodali tudi pridevnik spominska. Iz različnih umetnikovih ustvarjalnih obdobij je predstavljenih več kot trideset del, od kiparju ljube figuralike do abstraktnih kompozicij. »V Tržiškem muzeju smo bili veseli pobude Ribnikarjeve družine za razstavo in hkrati njihovega povabila, da prevzamemo del umetnikove zapuščine iz njegove delavnice,« poudarja umetnostna zgodovinarka Suzana Kokalj, ki je tudi pripravila izbor del za razstavo. »Zato v manjšem delu lahko rečem, da sledimo kiparjevemu delovnemu procesu, saj so na ogled tudi figure, ki so se šele začele osvobajati iz lesene klade. Gre za predmete in umetnine v nastajanju, ki so jih v času Ribnikarjevega življenja lahko videli le izbrani.« Sredi Paviljona lahko recimo občudujemo tudi čudovit lesen lestenec.

Tržiški muzej sicer hrani nekaj kiparjevih del z abstraktno tematiko iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, za katera je leta 1976 prejel tudi Prešernovo nagrado gorenjskih občin. Ribnikar je bil sicer izrazit figuralik, zato je največji del razstave posvečen prav realističnim podobam ljudi (žanjica, čevljar) in tudi živali (kozorog, čaplji) ki jih je izdeloval z mojstrsko natančnostjo. Bogat je nabor del z nabožnimi motivi, svete družine, svetnikov, podob odrešenika, angelcev, posebno mesto na razstavi pa gre dati tudi miniaturnemu ženskemu aktu, diplomskemu delu konec petdesetih let na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Največ razstavljenih del je iz zasebnih zbirk, predvsem kiparjevih sorodnikov. Pravo razkošje sredi galerije so jaslice, ki jih sestavlja kar sedemnajst različnih figur.

Jaslice so bile tudi sicer pogosti Ribnikarjev kiparski motiv. Umetnik se je rezbarjenja učil že pri svojem očetu Jožetu, avtorju širše znanih Tekačevih jaslic – te je kasneje Vinko tudi dopolnjeval. »Jaslice so podoba nekega življenja – in bolj ko ga znaš prepričljivo pokazati, večji je uspeh tvojega dela,« je nekoč dejal Vinko Ribnikar; da so bile jaslice srce njegovega ustvarjanja, ker je z njimi lahko predstavljal vsakodnevne prizore.

Posebno pozornost pritegnejo ploskovite reliefne skulpture. »Z njimi se Ribnikar osredotoča na človekova čustva in pri gledalcu vzbuja potovanje v človekovo notranjost.«

Kiparske umetnine so lepo razporejena v galeriji in omogočajo podrobnejših ogled. Na razstavi je mogoče dobiti tudi priročen zemljevid mestnega jedra Tržiča z označenimi Ribnikarjevimi kiparskimi deli, ki so na ogled v javnem prostoru. »Kiparja so poznali mnogi Tržičani, zato je bil moj pristop do razstave morda še nekoliko bolj oseben. Obiskovalci, ki prihajajo v Paviljon, običajno povedo še kakšno zanimivost o njem, anekdoto, zgodbo, lep spomin, ob tem pa velja dodati, da gre za izjemno kvalitetnega kiparja, ki se za časa življenja sam ni veliko promoviral, zato ga velja bolje spoznati tudi s tokratno razstavo,« je povedala Suzana Kokalj in dodala, da 9. marca ob 19. uri v galeriji pripravljajo dogodek, na katerem bo nastopil tudi kiparju zelo ljub Kvintet Zupan.