O Velikem O
Kiparka Martina Marenčič se v kletnem razstavišču Mestne hiše predstavlja z umetniško postavitvijo Veliki O.
»Teme, o kateri govori razstava, se nisem nikoli lotila tako konkretno, tokrat sem se počutila dovolj pogumno, da kot umetnica vstopim tudi na področje ženskega telesa in spolnosti.«
Razstavni prostor v kleti mestne hiše ni navaden prostor. Tudi razstava, ki je v njem že nekaj časa in še do konca meseca na ogled, ni običajna. Akademska kiparka Martina Marenčič je povabilo k razstavnemu terminu dobila kot prejemnica odkupne nagrade Gorenjskega muzeja za umetniško instalacijo na Mednarodnem festivalu likovnih umetnosti v Kranju. »Nagrada me je našla sredi zanimivega življenjskega obdobja, ko se počutim miselno svobodnejšo. Teme, o kateri govori razstava, se nisem nikoli lotila tako konkretno, tokrat sem se počutila dovolj pogumno, da kot umetnica vstopim tudi na področje ženskega telesa in spolnosti,« pove Martina Marenčič, ki z aktualnim umetniškim projektom razbija tabuje, saj obravnava temo ženskega užitka v spolnosti.
»Upam, da se ženske po vsem svetu združijo v užitku in da ko se to uresniči, prevlada mir. In ko bomo delile svoje zgodbe o travmah, ki jih ima toliko med nami, bomo ustvarile kolektivno silo, ki jo bo treba upoštevati,« v zapisu k razstavi poudarja Sarah Tilley, kiparkina prijateljica iz Anglije, morda tudi pobudnica in vodnica omenjene umetniške akcije Martine Marenčič.
Osrednja figura razstave je žensko telo, ki ga je kiparka izdelala v glini in ga nato prenesla v lahkotnejše gradivo (papirmaše in kopreno). »Veliko žensko telo je predstavljeno v nedvoumni erotični drži in s poudarki, ki nakazujejo, da je osrednji motiv skulpture potešitev seksualne vznemirjenosti,« zapiše sokurator razstave ddr. Damir Globočnik.
Začelo pa se je vendarle s skicami, katerih izbor si lahko ogledamo tudi na razstavi. »Nekega dne, ko se mi je pri žganju gline ponesrečila neka serija izdelkov iz keramike, sem v stresu začela risati skice ženskih aktov,« pojasnjuje kiparka, ki je skulpturo v nadaljevanju pospremila še z erotično knjigo ilustracij. Izrisala jih je v knjigo o oblikovanju interierja iz sedemdesetih let – Martina Marenčič jo je nekoč kupila v antikvariatu – s pomenljivim naslovom How to decorate Without Going Broke (kako urediti dom, ne da bankrotiraš). Gre za priročnik o stereotipnem urejanju doma v stilu »da so mož in otroci veseli ter zadovoljni, gostje pa navdušeni nad ženinimi sposobnostmi notranjega dizajna«, v katerega je umetnica narisala nekaj deset erotičnih risb. Kot zapiše sokuratkorka Nina Jeza: »Z mislimi na vlogo žene, matere, gospodinje in umetnice – oblikovalke je Marenčičeva knjigo nadgradila z akrili ter vanjo prerisala erotične prizore, ki v originalu seveda 'umanjkajo'. Stereotip urejenega doma namreč ne vključuje najbolj intimne in zasebne 'urejenosti', torej usklajenega in predvsem odgovarjajočega erotičnega 'bivanja'.“
Če so prve skice nastajale iskreno »iz prve«, pa je pri ilustracijah v knjigo avtorica snov za motive črpala tudi iz pogovorov s prijateljicami o tej temi. »Dobila sem precej pozitivnih odzivov na razstavo, v marsičem tudi spodbudnih, da sem se na tak način izpovedala, saj se premalo govori o tem in se nasprotno te teme preveč tabuizira,« še dodaja kiparka, ki ni povsem prepričana, da je njeno umetniško snovanje na to temo že končano. Da je Martina Marenčič trenutno povsem potopljena v umetnost erotike in erotičnega, kot ženska in tudi kot kiparka, ugotavlja Nina Jeza.
Če Martino na eni strani kot likovno ustvarjalko ponovno privlači risba kot prvinski likovni izraz, je hkrati prepričana tudi, da je ženska v aktualnem času v fazi osvobajanja in bo prostora za tovrstne teme tudi na področju umetnosti vedno več. K naslednjim umetniškim snovanjem torej.