Zadržali dvig plačnega stropa zdravnikom

Ustavno sodišče zadržalo izvrševanje člena PKP10

Ta teden je precej odmevala odločitev ustavnega sodišča, ki je do končne odločitve zadržalo izvrševanje člena zadnjega interventnega zakona PKP10, ki za zdravnike in zobozdravnike zvišuje najvišji plačni razred v sistemu plač v javnem sektorju. Ta odločitev je zavrla tudi pogajanja vlade in reprezentativnih sindikatov o višjih plačah zdravnikov na podlagi sporne določbe, ki je za zdravnike in zobozdravnike do konca leta 2022 dvignil plačni strop za šest razredov, do 63. razreda, ki je bil doslej rezerviran le za funkcionarje. Zahtevo so na ustavno sodišče kot volivci vložili predsedniki petih sindikalnih central Lidija Jerkič, Branimir Štrukelj, Jakob Počivavšek, Evelin Vesenjak in Peter Majcen, ki dvomijo, da je premik plačnega stropa za eno od skupin javnih uslužbencev kakorkoli povezan z interventnimi ukrepi za omilitev posledic epidemije covida-19, protestirajo pa tudi, ker je državni zbor onemogočil razpis referenduma o tem vprašanju. Kot je svojo odločitev obrazložilo ustavno sodišče, bi izvrševanje morebiti protiustavnega spornega člena povzročilo hujše škodljive posledice.

Priprave na volitve

V strankah se intenzivno pripravljajo na aprilske parlamentarne volitve. Organi DeSUS-a so tako ta teden sprejeli sklep o skupnem oblikovanju kandidatne liste z LIDE Igorja Zorčiča, predsednika državnega zbora. Kot je pojasnil predsednik DeSUS-a Ljubo Jasnič, bosta stranki sklenili sporazum o skupnem nastopu na prihajajočih volitvah ter uredili medsebojno razmerje za čas volilne kampanje in po njej, določili bosta tudi ime skupne kandidatne liste. V stranki Naša dežela Aleksandre Pivec so ta teden zbrali več kot 1500 podpisov volivcev, ki stranki omogočajo vložitev list kandidatov v posameznih volilnih enotah. Na izrednem kongresu Dobre države pa so za novega predsednika stranke izvolili dosedanjega predsednika sveta stranke Smiljana Mekicarja, ki vodenje Dobre države prevzema od Bojana Dobovška, ki je pred kratkim odstopil.

Primer Masleša: Vrhovno sodišče nima dvoma

V javnosti se že dlje časa pojavljajo dvomi o diplomi in pravosodnem izpitu vrhovnega sodnika Branka Masleše. Odbor državnega zbora za pravosodje je med drugim konec januarja Sodni svet pozval, naj opravi analizo izpolnjevanja pogojev za nastop sodniškega mandata, če so sodniki pravosodni izpit opravili v drugih republikah nekdanje SFRJ. Iz Sodnega sveta so odgovorili, da imata pooblastilo za vložitev take zahteve le minister za pravosodje in predsednik vrhovnega sodišča. Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič pa se je odzval s pojasnilom, da za takšno naročilo ni pravnih podlag in da vrhovno sodišče ni dvomilo o pristnosti potrdil sodnika Branka Masleše, zato ni imelo nobenega razloga za dodatno preverjanje sodnikove izobrazbe in njegove strokovne usposobljenosti. »Ne moremo se vsakodnevno odzivati na verigo sejanja dvomov v avtentičnost izkazane dokumentacije, ki jo je predložil sodnik in s katero tudi mi razpolagamo, in na poskuse izkrivljanja interpretacije takrat veljavne sodniške zakonodaje,« je dejal.

Jabolko navdiha Junakom 3. nadstropja

Predsednik republike Borut Pahor je ob mednarodnem dnevu boja proti otroškemu raku (15. februarja) Junakom 3. nadstropja vročil priznanje jabolko navdiha za ozaveščanje o raku pri otrocih in mladostnikih. Kot so sporočili iz urada predsednika republike, so Junaki 3. nadstropja ustanovili Inštitut Zlata pentljica, »da nas ozaveščajo o raku pri otrocih in navdihujejo s svojo izjemno življenjsko močjo«. Junaki 3. nadstropja so otroci, ki se ali so se zdravili v 3. nadstropju Pediatrične klinike v Ljubljani, na oddelku, kjer se zdravijo otroci, oboleli za rakom.

Slovenka leta Nika Kovač

Revija Jana je v nedeljo za Slovenko leta 2021 razglasila antropologinjo in sociologinjo, ustanoviteljico in direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač. Poudarili so predvsem njen nastop, s katerim je mobilizirala več kot 600 tisoč državljanov, da so na lanskem referendumu glasovali proti zakonu o vodi.

Zaloge krvi na spodnjih mejah

Zaloge krvi so na spodnjih mejah, a zaradi dobrega odziva krvodajalcev še obvladljive, so ta teden za Slovensko tiskovno agencijo sporočili z Zavoda za transfuzijsko medicino, kjer krvodajalke in krvodajalce vseeno prosijo, naj se odzivajo vabilom Rdečega križa in transfuzijske službe, lahko pa se naročijo tudi sami. Potrebujejo krvodajalce vseh krvnih skupin, razen skupine AB+.