Danes 91-letni Albin Pibernik je bil rojen na Jesenicah, je upokojeni pilot in živi v Ljubljani. Letošnjo slovesnost na Igmanu je spremljal iz avtomobila (na fotografiji levo). / Foto: Irena Kolbl

Najmlajši udeleženec marša

Albin Pibernik - Bine, rojen na Jesenicah, sin Julke in Albina Pibernika, je še zadnji živeči udeleženec znamenitega igmanskega marša. Kot enajstletni deček je bil pred osemdesetimi leti med partizani, ki so v hudi zimi prebili sovražni obroč in si izborili pot do osvobojenega ozemlja.

Pibernikovo ime nosijo ulica v Šmarci pri Kamniku, Kulturni dom Julke in Albina Pibernika na Slovenskem Javorniku in vrtec Julke Pibernik na Jesenicah.

Konec januarja so v Sarajevu zaznamovali osemdeseto obletnico znamenitega igmanskega marša. Z njim so si partizani v dramatičnih razmerah in v hudem mrazu pri minus tridesetih stopinjah Celzija s pogumom in medsebojno pomočjo izborili pot iz sovražnega obroča prek Igmana na osvobojeno ozemlje v Foči.

Zaznamovanja obletnice marša so se udeležili tudi nekateri Gorenjci, med njimi člani Združenja borcev za vrednote NOB Jesenice, Žirovnica, Kranjska Gora. Med udeleženci pa je bil tudi legendarni 91-letni Albin Pibernik - Bine, rojen na Jesenicah, ki je bil kot enajstletni deček najmlajši udeleženec igmanskega marša pred osmimi desetletji. Organizatorji slovesnosti na Igmanu so mu izkazali posebno čast, predstavili so njegovo izjemno zanimivo življenjsko pot, tisoči udeležencev pa so mu s ploskanjem zaželeli dobrodošlico, je povedala Dragica Bezlaj z Blejske Dobrave, ki je bila med udeleženci dogodka in je tudi raziskala Pibernikovo življenjsko zgodbo. Nekaj podatkov je našla tudi v knjigi Svetislava Nikoliča iz leta 2011.

"Življenjska pot družine Pibernik je epopeja, ki je vredna trajnega spoštljivega spomina," je dejala Bezlajeva. Kot je povedala, sta bila Albinova starša Julka in Albin Pibernik zavedna Slovenca, ki sta se že v tridesetih letih prejšnjega stoletja vključila v revolucionarne vrste.

"Julka Marko Dolenc, krojačica s Senožet na Slovenskem Javorniku, se je leta 1930 poročila z Albinom Pibernikom iz Šmarce pri Kamniku, ki je kot ključavničar našel delo v francoski tovarni letal, v kriznih časih pa v železarni KID na Jesenicah. V ilegalno dejavnost komunistične partije je vključil tudi ženo Julko, ki je pred Jelenovim domom na Jesenicah pozivala delavce, naj se zavedo delavskih pravic. Poleg tega je čez Golico iz Avstrije nosila revolucionarno literaturo. Prvega februarja leta 1931 se jima je rodil sin Albin ml. Družina se je zaradi revolucionarne dejavnosti težko preživljala, Albin je bil večkrat zaslišan in odpuščen z dela," pripoveduje Bezlajeva. Ob okupaciji so ga gestapovci zasliševali v zaporih v Begunjah in ga nato z družino deportirali v Srbijo.

V Srbiji sta se Julka in Albin že leta 1941 vključila v partizansko Cankarjevo četo in 1. Proletersko brigado. Tako sta se – skupaj z enajstletnim sinom – udeležila tudi igmanskega marša, kjer je v izredno mrzlem januarju leta 1942 Julka dobila hude ozebline in po amputaciji obeh nog v partizanski bolnišnici v Foči umrla. Njenega pogreba se je udeležil tudi Tito; Julka se je namreč pred vojno skupaj z njim in drugimi aktivisti udeležila ilegalnega šolanja v Moskvi.

Tita je žalost njenega sina Albina ganila in za nekaj mesecev ga je vzel med štabno osebje, oče Albin pa je postal komisar zaščitne čete pri vrhovnem štabu. Avgusta leta 1942 se je s sinom vrnil v Slovenijo, v brigado Tone Tomšič. V nepojasnjenih okoliščinah ob spopadu z belogardisti na Blokah je bil ubit, Albin mlajši pa je kot vojna sirota živel kot ilegalček pri svoji teti v Ljubljani. Ob zmagi partizanov se je vrnil na Jesenice, oktobra 1946 pa se je, takrat petnajstletnik, po spletu okoliščin na Bledu srečal z Aleksandrom Rankovičem, ki se je zavzel zanj in mu v Beogradu omogočil šolanje za vojaškega pilota. Albin je tam ostal do leta 1962, ko je postal pilot za civilna letala pri Adrii. Kot izhaja iz zapisov, je nekoč z letalom zakrožil okrog Triglava in nizko preletel tovarniške dimnike jeseniške železarne.

Zanimiva je tudi zgodba, kako so ga ob zaključku snemanja filma Igmanski marš iz leta 1983 povabili med filmsko ekipo. Njegovega očeta v filmu je igral Radko Polič, mamo Milena Zupančič, njegovo vlogo pa je odigral Edin Parla iz Sarajeva. O najmlajšem udeležencu marša so bili napisani tudi številni dokumentarni članki in mladinska slikanica ter strip.

Albin Pibernik danes kot upokojeni pilot z družino živi v Ljubljani.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / ponedeljek, 5. junij 2017 / 15:23

Začetek poletne sezone

Kamniška Bistrica – Čez nekaj dni bodo kmetje izpod kamniških planin na Veliko, Malo in Gojško planino prignali svojo živino, na poletno sezono pa so se pripravili tudi v družbi Velika planina. S 1...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / torek, 27. oktober 2020 / 00:53

Koronavirus in mi, 1. del

V četrtek, 24. septembra, zvečer sem na Facebooku objavil novico o tem, da je mama pozitivna na covid-19. Dejansko nisem niti pomislil na to, da bi mogoče iz kakršnegakoli razloga to novic...

GG Plus / torek, 27. oktober 2020 / 00:52

Naglič, priimek iz greha, 2. del

Priimek Nagel so začeli pisarji postopoma zapisovati kot Naglič, ker so ljudje sinu Nagla rekli mali Nagel ali Naglič. Tako so nastali tudi mnogi drugi priimki. Leta 1806 so priimek ob rojstvu hčer...

GG Plus / torek, 27. oktober 2020 / 00:49

Rož'ca raste, ko jo potrebujemo

Miran Čebašek se že vrsto let ukvarja z zeliščarstvom, svoje znanje pa prenaša tudi na druge. Kot pravi, je pri zdravljenju z zelišči pomembno, da jih znamo pravilno uporabljati.

Kultura / torek, 27. oktober 2020 / 00:42

»Malar« vam v dom prinese barve

V Gorenjskem muzeju je v podstrešni galeriji gradu Khislstein na ogled razstava z naslovom Malar nam polepša življenje. V grad, kjer je bil nekoč dijaški dom, se z razstavo o tem čudovitem poklicu, ko...

GG Plus / torek, 27. oktober 2020 / 00:37

Nekdanjo Bloudkovo skakalnico iztrgali pozabi

Ozka stezica, ki se iz Naklega strmo pne na gozdno planoto Dobrava, preseka nekdanjo skakalnico, ki so jo naklanski fantje s pomočjo tržiških skakalcev zgradili leta 1950 po načrtih Stanka Bloudka. Do...