Skulpturo so odkrili (od leve) Marija Brus z ministrstva za kulturo, Jana Babšek in Borut Sajovic. / Foto: Tina Dokl

Nepozabljen – nezlomljen

Ob slovenskem kulturnem prazniku so na platoju pred predorom Ljubelj v spomin na jetnike koncentracijskega taborišča odkrili skulpturo Nepozabljen – nezlomljen, ki jo je idejno zasnoval japonski umetnik Seiji Kimoto. Enaka skulptura – dvojček je bila leta 2019 odkrita na avstrijski strani.

Na sredini skulpture je roka, dvignjena v zaščito človeka ali za uničujoči udarec. Na eni strani te dominantne roke je upodobljen zasužnjeni človek, do kraja telesno izčrpan, in zdi se, da se v zaukazanem teku giblje skozi prostor, skozi kamenje, iztrgano iz predora. Duhovno pa je ta človek nezlomljiv, kar nakazuje dvignjena glava. Na drugi strani so velika vrata, podobna vhodu v predor. Krila teh vrat so priprta, odprtina bi utegnila vabiti k pobegu v svobodo, vendar pobeg ni mogoč, saj so to vrata v taborišče, njihova krila so nazobčana kot bodeča žica ...

Podljubelj – Skulpturi sta postavljeni, da bi povezovali Slovenijo in Avstrijo in vse Evropejce v skupnem prizadevanju za mir, povezovanje, medsebojno razumevanje in ohranjanje demokratičnih evropskih vrednot. Postavljeni sta, da bi se ohranil spomin na jetnike iz 13 evropskih držav, ki so bili zaprti v esesovsko nacistično koncentracijsko taborišče Ljubelj (Loibl), zunanje taborišče Mauthausna, in so med junijem 1943 in majem 1945 v nečloveških razmerah gradili predor skozi Ljubelj. »Na obeh straneh predora, skopanega s suženjskim delom, se zdaj vidno spominjamo žrtev in zločinov storilcev pod geslom Nepozabljen – nezlomljen. Poklanjam se žrtvam in izrekam zahvalo vsem ljudem, ki so se zavzeli za postavitev tega dvojnega znamenja proti nečlovečnosti. Naš skupni cilj je ohranjati spomin tam, kjer sta pozaba in odrivanje že potvorila zgodovino do neprepoznavnosti,« sta sporočilo Seijija Kimota, ki se nedavnega odkritja skulpture ni mogel udeležiti, predali njegova žena in vnukinja.

Seiji Kimoto se je rodil leta 1937 v Osaki. Na Japonskem je študiral notranje oblikovanje in zen slikarstvo, je tudi mojster čajnega obreda. Leta 1967 je prišel v Nemčijo, živi v Posarju kot svobodni umetnik. »Kot otrok je na Japonskem doživel tragedijo vojne, ki ga je oblikovala za vse življenje, oblikovala pa je tudi njegovo umetnost. Z dovršeno kiparsko govorico daje podobo žrtvam, da lahko začutimo njihovo trpljenje, s skulpturami drži prostor za spomin na pretekle strahote. Njegova dela vlivajo upanje, poudarjajo nezlomljivost duha, moč upora, pokončnost, nedopustnost zločinov ...« je dejala direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek. Zamisel o postavitvi skulptur so zasnovali Jana Babšek, Seiji Kimoto in profesor Peter Gstettner iz odbora Mauthausen Kärnten/Koroška leta 2016 ob umetnikovi razstavi na Festivalu strpnosti v Ljubljani. »Prepričan sem, da je mogoče z umetniškimi deli, kakršne izdeluje Seiji Kimoto v Nemčiji že desetletja, v sodelovanju z izobraževalnimi in kulturnimi ustanovami širši javnosti predstaviti pomen ohranjanja spomina. Če želimo ohraniti spomin na boleče izkušnje druge svetovne vojne, moramo najprej zbuditi in priostriti zavedanje. Za to se moram zahvaliti tudi poglobljenemu ohranjanju spomina na Koroškem,« je povedal profesor Gstettner.

Postavitev skulpture sta finančno omogočila slovensko ministrstvo za kulturo in Občina Tržič, podpornica postavitve je tudi nemška zvezna dežela Posarje. Vodja izvedbe je sodelavec Tržiškega muzeja Anže Bizjak.

Tržiški župan Borut Sajovic je ponosen na takrat živeče Tržičane, ki so jetnikom nesebično pomagali, še posebno pa na delo pokojnega častnega občana Tržiča Janka Tišlerja, ki je žalostno zgodbo o taborišču na obeh straneh predora predstavil in odkril svetu. Ob kulturnem prazniku pa je župan poudaril, da »danes na tem mestu še posebej govorimo o kulturi povezovanja, sodelovanja, kulturi hvaležnosti in trajnega spomina. S trudom skopan predor je nekdaj delil, danes pa nas povezuje in združuje.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / ponedeljek, 14. marec 2011 / 07:00

Znati morajo prav izbrati

Na letošnjem otroškem parlamentu, ki so ga minulo sredo pripravili v Kranju, so mladi skušali spoznati, kako mediji vplivajo na oblikovanje mladostnika.

Objavljeno na isti dan


Kamnik / torek, 27. marec 2007 / 06:00

Višja šola tudi v Kamniku

Po večletnih prizadevanjih se bo v Srednješolskem centru Rudolfa Maistra v naslednjem šolskem letu mogoče izobraževati tudi v višješolskih programih za poslovne sekretarje in komercialiste.

Tržič / torek, 27. marec 2007 / 06:00

Otepajo se z dolgovi

"Iščemo rešitve, kako sanirati dolgove. Revizija poslovanja bo, če bo potrebna," je dejal tržiški župan Borut Sajovic.

Bohinj / torek, 27. marec 2007 / 06:00

Poezija za občinski kulturni praznik

Bohinjska Bistrica – Včeraj je bil v občini Bohinj občinski kulturni praznik, ki je posvečen leta 1838 na Brodu v Bohinju rojenemu slovenskemu pisatelju in satiriku dr. Janezu Mencingerju, k...

Kranj / torek, 27. marec 2007 / 06:00

Obnova kapelice Pri žegnanem studencu

Kranj - »Cenim tisto, kar so naši predniki naredili z lastnimi rokami, in sem za ohranjanje kulturne dediščine. Zato sem se odločil za pobudo za restavriranje kapelice Pri žegnanem...

Šenčur / torek, 27. marec 2007 / 06:00

Proračun pod streho

V občini Šenčur za letošnje leto načrtujejo 6,9 milijona evrov odhodkov. Za investicije bo 39 odstotkov proračunskih sredstev.