Grad, kjer so počitnikovali literati in umetniki

Medobčinski muzej Kamnik je šestdesetletnico delovanja zaokrožil z izdajo publikacije o zgodovini dvorca ali, kot ga Kamničani bolje poznajo, gradu Zaprice. Predstavitev je svoje mesto našla tudi na stalni muzejski razstavi.

Kamnik – Kamnik se lahko pohvali s tremi gradovi – Malim gradom, Starim gradom in gradom Zaprice, in če prva dva na svojo veličino spominjata povečini le še z ruševinami, je tretji, ki stoji na majhni vzpetini nad Šutno, dom Medobčinskega muzeja Kamnik in kot tak vselej poln dogajanja, predvsem pa bogate zgodovine občine, ki jo tu predstavljajo.

Bogata pa je tudi zgodovina te mogočne stavbe, ki je odslej opisana v posebni publikaciji s preprostim naslovom Grad Zaprice v Kamniku, ki so jo tik ob koncu minulega leta izdali v slovenskem in angleškem jeziku. Pri njej sta sodelovala dr. Igor Sapač, arhitekt, umetnostni zgodovinar in kastelolog, ki je predstavil grad v prvih stoletjih obstoja, in mag. Zora Torkar, ki se je posvetila življenju za grajskimi zidovi v 19. in 20. stoletju.

Rekonstrukcije podob gradu skozi zgodovino

Prvim najdbam grajske poselitve je mogoče slediti od začetka 14. stoletja. Najprej je bila to stavba v obliki neutrjenega dvonadstropnega stolpa, kakršne so bile v tistem obdobju tudi pri nas zelo pogoste. Ostaline srednjeveškega kamnitega zidovja, debelega od 80 do 110 cm, so leta 1963 tudi odkopali na lokaciji sedanjega dvorca. Novo podobo dvorec Zaprice dobi v sredini 16. stoletja, ko ga je Jurij III. pl. Lamberg s Črnela kupil, dal do tal podreti in ga nadomestil z novogradnjo – preobrazil ga je v slikovito renesančno arhitekturo z ogelnimi pomoli, ki dajo majhnemu dvorcu mogočnejši videz. Lastniki so se od konca 16. stoletja hitreje menjavali, zadnje večje predelave in modernizacijo pa je grajski kompleks doživel proti koncu 18. stoletja pod lastnikom Antonom Medardom pl. Wiederkehrom.

»Velika pridobitev v zvezi z gradom Zaprice za vse nas so tridimenzionalni digitalni prikazi glavnih stavbnih razvojnih faz dvorca skozi stoletja, ki jih je skupaj in s sodelavko mag. Sanjo Špindler izdelal dr. Igor Sapač in so sedaj del stalne muzejske razstave. Sicer pa je grad že sam po sebi razstava oziroma kar muzej,« nam pove direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar, ki predstavlja grad, kakor so ga Kamničani poznali v zadnjih dveh stoletjih.

Dvorec priljubljena počitniška destinacija

Po koncu prve svetovne vojne so v dvorcu začeli oddajati stanovanja in počitniške sobe. »Redni gostje na Zapricah so bili denimo Oton Župančič, Juš Kozak, France Koblar, Lily Novy in drugi predstavniki ljubljanske umetniške in literarne smetane, ki so tu najemali stanovanja za več mesecev in imeli ustvarjalni oddih. Takoj po vojni je bil kompleks podržavljen, od leta 1949 do 1953 je bil v stavbi šolski internat, na gradu pa so živeli tudi stalni stanovalci, in to vse do leta 1962, ko se je v prostore preselila uprava našega muzeja, čeprav je bila stavba takrat v precej slabem stanju,« nam še pove Zora Torkar in doda, da kompleks, ki je danes v lasti Občine Kamnik, vseskozi postopno obnavljajo, a da bi se bilo treba lotiti temeljitejše obnove, ki bi bila podlaga tudi za še bolj celovito vsebino. Najprej bodo na vrsto prišle obnove obeh stolpičev, podstrešja, stavbnega pohištva in dela stranskega objekta.