V pričakovanju pomladi
Smo sredi največje krize v energetiki do zdaj, gre za preživetje, so že oktobra opozarjali na Gospodarski zbornici Slovenije in pozvali tako k takojšnjim kot tudi sistemskim rešitvam. Ob jesenskih prvih napovedih o podražitvah elektrike in zemeljskega plina so na ministrstvu za infrastrukturo sicer še mirili, da je maloprodajni trg dovolj razvit in konkurenčen, da bo regulacijo cen opravil sam, a skrb prebivalcev je rasla in do danes v nekaterih primerih ob nenormalno visokih položnicah prerasla v jezo in obup.
Pomoč je pred dnevi prišla v obliki ukrepov, ki jih je vlada za blažitev energetske draginje namenila prebivalstvu in gospodarstvu. Med gospodarstveniki je nekaj obžalovanja, da ukrepi niso bili sprejeti že prej, a ocenjujejo, da gre za korak v pravo smer. Več so pričakovali v obrtno-podjetniški zbornici. Majhni obrtniki in podjetniki namreč niso upravičenci do pomoči.
Vladni ukrepi naslavljajo tudi prebivalce. Začasna opustitev omrežnine in nižje trošarine naj bi denimo položnice za elektriko znižale za tretjino, trošarine bodo nižje tudi za pogonska goriva in kurilno olje. Približno tretjina najranljivejših prebivalcev bo prejela t. i. energetske vavčerje, enkratno denarno pomoč v višini 150 evrov, ki jim bo pomagala lažje prebroditi krizo.
Tako kot vselej so tudi tokrat ukrepi naleteli na mešane odzive. Na zvezi potrošnikov so denimo že pred sprejetjem pozdravili uvedbo energetskih vavčerjev, a ob tem opozorili, da zgolj enkratni znesek ne bo bistveno izboljšal razmer za gospodinjske odjemalce.
Čeprav je smiselno, da ukrepi zajamejo čim večje število prebivalcev, pa se na drugi strani postavlja vprašanje, ali jih ne bi bilo bolje čim bolj ciljno usmeriti predvsem na tiste, ki so zaradi rasti cen energentov najbolj prizadeti – na gospodinjstva z nizkimi dohodki in visokimi položnicami. Do enkratne pomoči so denimo upravičene t. i. velike družine s tremi ali več otroki, medtem ko je povsem mogoče, da bo družina z dvema ali le enim otrokom, ki pa je v slabšem finančnem položaju, ostala brez vavčerja. Povsem pravična razdelitev je težko izvedljiva tudi zato, ker v praksi ni vedno lahko ugotavljati, kdo bi bil do pomoči upravičen bolj kot drugi.
Ne glede na vse pa je pomoč tu in je v času, ko nas do toplejših mesecev loči še vsaj nekaj tednov kurilne sezone, še kako dobrodošla. Razmere naj bi se na energetskih trgih umirile spomladi, tokratna zima pa bo ostala kot opozorilo, da Evropa in z njo Slovenija potrebujeta dolgoročne rešitve in večjo energetsko neodvisnost.