Morata sodelovati

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / nedelja, 6. februar 2022 / 16:58

V preteklem mesecu sem se udeležil izobraževanja na temo Medicinsko nepojasnjena stanja. Udeleženci smo bili zdravniki, farmacevti in terapevti. Družinski zdravniki, ki se dnevno srečujejo z bolniki s kroničnimi težavami, so predstavili svojo prakso sodelovanja s temi pacienti. Farmacevti so nas seznanjali z novejšimi raziskavami o stanju človeškega telesa, ki ga pestijo kronične bolečine. In predlagali nova zdravila.

Kot pri vsakem obisku zdravnika je tudi pri kroničnih bolečinah nujno sodelovanje zdravnika in pacienta. Več je sodelovanja, večja je možnost uspeha. Več je zaupanja v zdravnika, bolj nam lahko pomaga. Za ogromno večino zdravnikov lahko trdimo, da se zelo trudijo pomagati vsakemu človeku. In če nam nekdo nudi pomoč, mi nimamo nikakršne pravice biti neprijazni. Zdravniki so na tem izobraževanju potarnali, da so ravno pacienti s kroničnimi boleznimi večkrat neprijazni, osorni, celo nesramni. Kljub pomoči zdravstvenega osebja, dodatnim pregledom in iskanju rešitev bolniki svojo nemoč in jezo stresajo na medicinsko osebje. To jim zagotovo ne bo pomagalo graditi mosta med zdravnikom in njim. Na drugi strani pa je človek, ki ga boli celo telo. Večkrat upajo, da ga bo vsaj zdravnik slišal in razumel, kako zelo težko je življenje z bolečinami. En tak gospod je potarnal: »Veste, kako je, ko te boli zob. No, mene naenkrat boli sto zob po celem telesu.« Lahko tudi razumemo te bolnike, da obupujejo in da živijo na meji možnega. In da jim včasih prekipi. Povsem razumemo njihovo nemoč, saj nimajo nikogar, ki bi jim vsaj dajal upanje, da bo boljše. Vendar s slabim odnosom do svojega zdravnika si tak človek ne bo zmanjšal svoje kronične bolečine. Gotovo pa bi morali določeni pacienti obiskati tudi druge veje zdravstva.

Terapevti so na izobraževanju imeli dvojno vlogo. Najprej so razlagali komunikacijske tehnike, ki jih zdravniki lahko uporabijo v dialogu s pacienti. Kako poslušati in slišati pacienta, kaj lahko skupaj naredita, kako ohraniti dostojno komunikacijo, kako se povezati s pacientom in hkrati ohranjati meje spoštovanja. Torej, kako prevzeti več odgovornosti v komunikaciji in hkrati dati odgovornost za normalen odnos še pacientu. Skupaj lahko več naredita. Nič tudi ni narobe, če zdravnik prizna, da ima medicina svoje meje. Druga vloga terapevtov je bila podati drugačen pogled na medicinsko nepojasnjena stanja. Da je človek celota telesa, psihe in duha. Razlagali so psihosomatski pristop pri reševanju kroničnih bolezni. Ena izmed možnosti, pač. Zakaj ne bi poskusili prekiniti lastnega trpljenja z novim, drugačnim znanjem? In kot pravim, treba je zaupati stroki, znanosti, raziskavam. »Vsi ljudje vse vedo.«

Se nadaljuje.