Melita Vovk in gledališče

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sobota, 5. februar 2022 / 07:46

Na spletni strani Slovenskega gledališkega inštituta SLOGI je na ogled virtualna predstavitev ustvarjalnosti Melite Vovk v slovenskih gledališčih.

Potem ko je bila v preteklem letu na Bledu v več razstaviščih na ogled velika razstava del vsestranske umetnice akademske slikarke Melite Vovk (1928–2020), si na spletnem portalu Slovenskega gledališkega inštituta SLOGI lahko ogledate virtualno predstavitev njene ustvarjalnosti za gledališče. Melita Vovk se je ukvarjala z grafiko, ilustracijo, risbo, karikaturo, vidno sled pa je pustila tudi na gledališkem področju. V letih 1956–2009 je sodelovala pri 49 dramskih uprizoritvah slovenskih poklicnih gledališč, sodelovala je tudi z ljubiteljskimi gledališči, prav tako na področju lutkovnega gledališča. V dramskem gledališču je delala kot scenografka in kostumografka (pri 14 predstavah je zasnovala oboje), včasih pa je poskrbela tudi za izbor kostumov iz fundusa, poslikala sceno, z ilustracijami opremila gledališki list ali priložnostno brošuro.

V Ikonoteki Slovenskega gledališkega muzeja, predhodnika inštituta (SLOGI), hranijo 262 originalnih skic Melite Vovk. »Nekaj deset smo jih v zbirki hranili že prej, še iz obdobja, ko so osrednja slovenska gledališča scenske in kostumske skice oddajala naši instituciji. Kasneje so to prakso žal prekinili. Zato smo toliko bolj hvaležni Melitini hčeri Ejti Štih, da nam je maja 2020 podarila gledališki opus svoje mame. Takrat je bila Melita Vovk še živa in prepričana sem, da se je Ejti za predajo dogovorila z njo,« pojasnjuje avtorica razstave Tea Rogelj, višja kustosinja iz SLOGI – Gledališkega muzeja. Med deli je več kot 190 originalnih scenskih in kostumskih skic, nekaj deset barvnih fotokopij skic, kakšen ducat delovnih beležnic in zvezkov (z zapisi o kostumih iz različnih dob, zabeležkami o dramskih likih, vsebini dram in s številnimi risbami), tudi pisma, fotografije uprizoritev in podobno. »Ejti Štih je umetniška dela svoje mame podarila še Slovenski kinoteki, med njimi skice Bibiča in drugih ustvarjalcev ob snemanju nadaljevanke Primož Trubar v Kranju, Lutkovnemu muzeju in Narodni in univerzitetni knjižnici.

Tea Rogelj je spletno razstavo razdelila v tri vsebinske sklope, znotraj vsakega pa je skice razvrstila kronološko, po letih nastanka. V prvem sklopu so scenografske in scenske skice, ki jih je Melita Vovk pripravila za dramsko gledališče, v drugem najdemo njene risbe iz zaodrja in dvorane, sledi pa še del z risbami za knjigo Mladina na odru. »Slednje 'sedijo na dveh stolih', saj so hkrati knjižne ilustracije in kostumske skice,« dodaja avtorica razstave. »Seveda bi lahko sklope zasnovala tudi drugače, bodisi po posameznih gledališčih bodisi po žanrih ali motivih. Vendarle pa se mi navedeni sklopi zdijo nekako 'naravni', saj odražajo različne namene – in s tem tudi pristope – umetnice, ko jih je ustvarjala. Kostumograf ali scenograf nariše svoje skice predvsem z namenom, da jih bo najprej pokazal režiserju in drugim ustvarjalcem predstave, potem pa bodo služile šiviljam in tehničnim delavnicam kot navodilo in pomoč pri izdelavi kostumov in scene. Zato nanje piše, dorisuje in pripenja vzorce blaga.«

Spletna razstava Melita Vovk in gledališče – v Slovenskem gledališkem inštitutu jih sicer pripravljajo že od leta 2012 – je na voljo v slovenskem in angleškem jeziku. Kot rečeno, je del zapuščine Melite Vovk v dar dobila tudi Narodna in univerzitetna knjižnica, kjer bodo 8. februarja odprli novo razstavo z naslovom Vsak portret neponovljiv, enkraten svet. Gre za risbe – portrete kulturnikov, predvsem udeležencev mednarodnih srečanj PEN na Bledu, ki jih je Melita Vovk pretežno portretirala v devetdesetih letih dvajsetega stoletja, tu pa je še nekaj odličnih portretov slovenskih književnih ustvarjalcev, ki so večinoma nastali v petdesetih letih.