Banke na ustavno sodišče

Kljub nasprotovanju vlade in bank je zakon, ki ureja problematiko posojil v frankih, sprejet. Banke so že napovedale pobudo za oceno ustavnosti.

Ljubljana – V državnem zboru je v sredo potekalo glasovanje o predlogu zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih, ki so ga pripravili v Združenju Frank, v obravnavo pa ga je vložil državni svet. Predvideva vključitev določitve obsega najvišje dopustne spremembe valutnega tečaja v kreditne pogodbe v švicarskih frankih, ki so bile sklenjene od leta 2004 do konca leta 2010.

Po mnenju kreditojemalcev, povezanih v Združenju Frank, so banke s ponujanjem kreditov v švicarskih frankih zavajale kreditojemalce, ti pa naj se ne bi zavedali valutnih tveganj ob sklepanju kreditnih pogodb. Sprejetje zakona naj bi popravilo domnevne krivice, pravijo v združenju, medtem ko nasprotniki poudarjajo, da je zakon neustaven, da ščiti peščico na škodo večine Slovencev ter da je v praksi neizvedljiv.

Zahtevali bodo oceno ustavnosti

Kljub ostremu nasprotovanju bank in nekaterih gospodarskih združenj, podporo zakonu pa je odtegnila tudi vlada, so poslanci državnega zbora predlog podprli. Takoj po sprejetju so se odzvali v Združenju bank Slovenije. Kot so napovedovali že prej, bodo banke na ustavno sodišče vložile pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona, prav tako pa tudi predlog za začasno zadrževanje njegovega izvajanja. Banke namreč menijo, da je zakon protiustaven in krši tako nacionalne kakor tudi evropske predpise.

Kot je že na ponedeljkovi novinarski konferenci dejala direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo, zakon retroaktivno posega v že sklenjene posle, kar ni škodljivo le za banke, temveč celotno gospodarstvo in pravni red v državi. »To pomeni, da nobena pogodba ni varna pred posegi zakonodajalca,« je dejala direktorica združenja, kjer menijo, da zakon ni ekonomsko pravičen niti socialen, saj naslavlja vse povprek in ne posameznikov, ki kredita ne bi mogli odplačevati. Banke se namreč zavzemajo za to, da se posamezni spori rešujejo na sodiščih, kot je to potekalo doslej. Od okoli 250 postopkov na sodiščih jih je okoli 143 že odločenih. V dosedanjih sodbah so sodišča sicer v večini primerov razsojala v korist bank, so še dodali na ZBS, kjer menijo, da je zakon v praksi neizvedljiv. Zaradi zakonodaje o varstvu osebnih podatkov namreč banke pogodb, sklenjenih pred letom 2012, ne hranijo več. Sprejeti zakon pa predvideva, da banke anekse h kreditnim pogodbam pripravijo v šestdesetih dneh, v nasprotnem primeru jim grozi celo odvzem licenc, kar bi imelo po mnenju bančnikov izjemne negativne učinke na bančni sektor in celotno gospodarstvo.

Krediti v frankih v manjšini

Zakon finančnih posledic ne opredeljuje, po besedah Blaža Brodnjaka, predsednika ZBS in prvega moža NLB, pa bi se merile v stotinah milijonov evrov. Gospodinjstva so imela v Sloveniji do konca lanskega leta za okoli deset milijard evrov kreditov, v frankih pa jih je bilo sklenjenih za manj kot tristo milijonov evrov. Delež tistih, ki jih ne morejo odplačevati, je v obeh primerih približno enak, pravijo v ZBS.