Nužej Tolmaier Tišlerjev nagrajenec
Osrednja proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika na Koroškem bo v torek, 8. februarja, ob 19. uri na spletu. Posvečena bo 120. obletnici rojstva Milke Hartman. V nedeljo, 6. februarja, ob 11. uri pa bo na pokopališču v Svečah svečanost v spomin na narodnega heroja Matija Vernika - Tomaža in partizane iz Sveč.
Ko sta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza iz Celovca sporočila, da bo prejemnik letošnje 43. nagrade dr. Joška Tischlerja 80 – letni koroški slovenski kulturni zanesenjak Nužej Tolmaier, odzive lahko strnemo v en stavek: Nužej bi si nagrado že zdavnaj zaslužil.
Nagrajenec se je rodil 23. julija leta 1942 v nemškem taborišču Frauenaurach, kamor so bili 14. aprila leta 1942 skupaj s številnimi zavednimi slovenskimi družinami izseljeni mama Marija, sestra Marjanca in očetova teta Mojca Orlič. Oče je bil že leta 1941 vpoklican v nemško vojsko in se je iz ruskega ujetništva vrnil januarja 1946. Ko so se iz taborišča vrnili domov, so bili v opustošeni hiši naseljeni Nemci iz Kanalske doline. Nužej je v zavedni verni družini v Verovcah pri Radišah gradil svojo narodno zavest, bral slovenske časopise, nastopal na domačem gledališkem odru in se izobraževal. Oče ga je poslal v orglarsko šolo na Kamnu in na kmetijski tečaj v Tinje. Občutil je sovraštvo do Slovencev, tako v vojski, kjer so govorili, da «prihaja sovražnik z juga«, in kot delavec v tovarni usnja Hans Neuner v Celovcu, kjer so ga, ko so zvedeli, da je zaveden Slovenec. K žaljenju je sodelavce spodbujal Slovenec, ki je po vojni svoj slovenski priimek spremenil v nemškega. »Ko so me nekoč psovali, sem se opogumil in se mu zahvalil, da me izdaja kot Slovenca. Zavpil sem, da sem to, kar sem, in da bom tak tudi ostal. Od takrat naprej je imel več miru,« se teh težkih let spominja Nužej. Leta 1965 sta ga k sodelovanju povabila Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza. Izvolili so ga za tajnika Krščanske kulturne zveze in to nalogo je opravljal do leta 2004. Tega leta je postal predsednik Narodopisnega inštituta Urban Jarnik, ki je ohranil marsikaj iz zgodovine Slovencev na Koroškem. Veliko je bil med ljudmi. Gradil je sodelovanje s Slovenijo in s Slovenci v drugih državah.