Tišlerjev nagrajenec Nužej Tolmaier s slovensko ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Heleno Jaklitsch (prva z leve), predstojnico Inštituta Urban Jarnik Martino Piko - Rustia in njenimi sodelavkami Milko Olip, Uši Sereinig in Ireno Slavkov

Nužej Tolmaier Tišlerjev nagrajenec

Osrednja proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika na Koroškem bo v torek, 8. februarja, ob 19. uri na spletu. Posvečena bo 120. obletnici rojstva Milke Hartman. V nedeljo, 6. februarja, ob 11. uri pa bo na pokopališču v Svečah svečanost v spomin na narodnega heroja Matija Vernika - Tomaža in partizane iz Sveč.

Ko sta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza iz Celovca sporočila, da bo prejemnik letošnje 43. nagrade dr. Joška Tischlerja 80 – letni koroški slovenski kulturni zanesenjak Nužej Tolmaier, odzive lahko strnemo v en stavek: Nužej bi si nagrado že zdavnaj zaslužil.

Nagrajenec se je rodil 23. julija leta 1942 v nemškem taborišču Frauenaurach, kamor so bili 14. aprila leta 1942 skupaj s številnimi zavednimi slovenskimi družinami izseljeni mama Marija, sestra Marjanca in očetova teta Mojca Orlič. Oče je bil že leta 1941 vpoklican v nemško vojsko in se je iz ruskega ujetništva vrnil januarja 1946. Ko so se iz taborišča vrnili domov, so bili v opustošeni hiši naseljeni Nemci iz Kanalske doline. Nužej je v zavedni verni družini v Verovcah pri Radišah gradil svojo narodno zavest, bral slovenske časopise, nastopal na domačem gledališkem odru in se izobraževal. Oče ga je poslal v orglarsko šolo na Kamnu in na kmetijski tečaj v Tinje. Občutil je sovraštvo do Slovencev, tako v vojski, kjer so govorili, da «prihaja sovražnik z juga«, in kot delavec v tovarni usnja Hans Neuner v Celovcu, kjer so ga, ko so zvedeli, da je zaveden Slovenec. K žaljenju je sodelavce spodbujal Slovenec, ki je po vojni svoj slovenski priimek spremenil v nemškega. »Ko so me nekoč psovali, sem se opogumil in se mu zahvalil, da me izdaja kot Slovenca. Zavpil sem, da sem to, kar sem, in da bom tak tudi ostal. Od takrat naprej je imel več miru,« se teh težkih let spominja Nužej. Leta 1965 sta ga k sodelovanju povabila Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza. Izvolili so ga za tajnika Krščanske kulturne zveze in to nalogo je opravljal do leta 2004. Tega leta je postal predsednik Narodopisnega inštituta Urban Jarnik, ki je ohranil marsikaj iz zgodovine Slovencev na Koroškem. Veliko je bil med ljudmi. Gradil je sodelovanje s Slovenijo in s Slovenci v drugih državah.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / sreda, 22. avgust 2007 / 07:00

Nov singel Jana Plestenjaka in koncert v Križankah

Z aktualnega albuma Soba 102 Jana Plestenjaka sta prišla že dva hita: Sam da ti maš mene rada ter naslovni Soba 102. Serijo uspešnic zagotovo nadaljuje Tvoja druga stran, tretji...

Objavljeno na isti dan


Jesenice / / 20:14

Zaposlitveni sejem

Na Jesenicah so se na Zaposlitvenem sejmu predstavljala najboljša jeseniška podjetja, ki bodo v prihodnjih letih zaposlovala zlasti strojnike, metalurge ...

Zanimivosti / / 20:12

Predstavili so jim delo v letalski industriji

V podjetju Adria Airways Tehnika so svoja vrata odprli dijakom, ki se odločajo o svoji nadaljnji poklicni poti, da bi jim tako morebiti olajšali odločitev glede prihodnjega šolanja in poklica. Gost...

Kronika / / 20:12

Iz plinovoda uhajal plin

Kranj – V soboto so morali kranjski poklicni gasilci v Britofu posredovati zaradi uhajanja zemeljskega plina, na Olševku pa zaradi razlitja nafte v potok. V bližini stanovanjskega objekta v Britofu...

Kultura / / 20:11

Med, mleko in še kaj

V Galeriji Bala, za katere program skrbijo v kranjski območni izpostavi JSKD, so odprli razstavo skulptur Med in mleko avtorja Andreja Preglja.

Razvedrilo / / 18:28

Mar ni to ljubezen?

Zlatoporočenca Marija in Rudolf Peric sta simbolno obnovila poročno zaobljubo v župnijski cerkvi sv. Petra v Naklem.