Tišlerjev nagrajenec Nužej Tolmaier s slovensko ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Heleno Jaklitsch (prva z leve), predstojnico Inštituta Urban Jarnik Martino Piko - Rustia in njenimi sodelavkami Milko Olip, Uši Sereinig in Ireno Slavkov

Nužej Tolmaier Tišlerjev nagrajenec

Osrednja proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika na Koroškem bo v torek, 8. februarja, ob 19. uri na spletu. Posvečena bo 120. obletnici rojstva Milke Hartman. V nedeljo, 6. februarja, ob 11. uri pa bo na pokopališču v Svečah svečanost v spomin na narodnega heroja Matija Vernika - Tomaža in partizane iz Sveč.

Ko sta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza iz Celovca sporočila, da bo prejemnik letošnje 43. nagrade dr. Joška Tischlerja 80 – letni koroški slovenski kulturni zanesenjak Nužej Tolmaier, odzive lahko strnemo v en stavek: Nužej bi si nagrado že zdavnaj zaslužil.

Nagrajenec se je rodil 23. julija leta 1942 v nemškem taborišču Frauenaurach, kamor so bili 14. aprila leta 1942 skupaj s številnimi zavednimi slovenskimi družinami izseljeni mama Marija, sestra Marjanca in očetova teta Mojca Orlič. Oče je bil že leta 1941 vpoklican v nemško vojsko in se je iz ruskega ujetništva vrnil januarja 1946. Ko so se iz taborišča vrnili domov, so bili v opustošeni hiši naseljeni Nemci iz Kanalske doline. Nužej je v zavedni verni družini v Verovcah pri Radišah gradil svojo narodno zavest, bral slovenske časopise, nastopal na domačem gledališkem odru in se izobraževal. Oče ga je poslal v orglarsko šolo na Kamnu in na kmetijski tečaj v Tinje. Občutil je sovraštvo do Slovencev, tako v vojski, kjer so govorili, da «prihaja sovražnik z juga«, in kot delavec v tovarni usnja Hans Neuner v Celovcu, kjer so ga, ko so zvedeli, da je zaveden Slovenec. K žaljenju je sodelavce spodbujal Slovenec, ki je po vojni svoj slovenski priimek spremenil v nemškega. »Ko so me nekoč psovali, sem se opogumil in se mu zahvalil, da me izdaja kot Slovenca. Zavpil sem, da sem to, kar sem, in da bom tak tudi ostal. Od takrat naprej je imel več miru,« se teh težkih let spominja Nužej. Leta 1965 sta ga k sodelovanju povabila Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza. Izvolili so ga za tajnika Krščanske kulturne zveze in to nalogo je opravljal do leta 2004. Tega leta je postal predsednik Narodopisnega inštituta Urban Jarnik, ki je ohranil marsikaj iz zgodovine Slovencev na Koroškem. Veliko je bil med ljudmi. Gradil je sodelovanje s Slovenijo in s Slovenci v drugih državah.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / petek, 17. maj 2013 / 15:59

Dobrote slovenskih kmetij

Na razstavi Dobrote slovenskih kmetij se letos posebej predstavlja Gorenjska. Med mlečnimi izdelki, ki so prejeli najvišjo možno oceno, jih je tudi dvanajst z gorenjskih kmetij.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 1. december 2006 / 06:00

Dobrodelnost med glasbeniki

Danes smo vstopili v mesec veselja in obdarovanja. Mlada pevka Manca Špik je z obdarovanji začela že v soboto.

Prosti čas / petek, 1. december 2006 / 06:00

Nominator 226

Kot da smo se nekako sprostili, oddahnili od lokalne politične tekme? Toliko lepšega in zanimivega se dogaja zadnji čas. Morda nas je oni zgoraj v tem čudovitem adventnem času obšel z bo...

Slovenija / petek, 1. december 2006 / 06:00

Ognjemet čudovitih melodij

SNG Opera in balet Ljubljana začasno na Gospodarskem razstavišču. Prihodnji teden bodo uprizorili La Traviato.

Kultura / petek, 1. december 2006 / 06:00

Kaj počne sosedova žena

Po uspešnici Izbrisani iz BOOM teatra prihaja še komedija Sosedove skrivnosti. Saj veste: sosedova boljša služba, boljši avto, lepša hiša. A verjemite, ni vse tako črno...

Kultura / petek, 1. december 2006 / 06:00

Pri Francki na večerji

Kulturno umetniško društvo Matija Valjavec skozi igro o tem, kako so se znali naši predniki veseliti.