Število umrlih lani precej višje

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Kronika / / 07:15

Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) je pripravila analizo prometne varnosti za minulo leto. Število umrlih na slovenskih cestah v preteklem letu je precej višje kot zadnjih pet let, a v tem trenutku bi bilo po njihovem mnenju prehitro sklepati na začetek trenda izrazitega poslabševanja prometne varnosti.

Ljubljana – Letošnja analiza temelji na daljšem časovnem obdobju, saj je leto 2021 zaradi zdravstvene situacije v povezavi z epidemijo covida-19 neprimerljivo z letom 2020, ki sicer velja za leto, ko je na slovenskih cestah za posledicami prometnih nesreč umrlo najmanj ljudi, odkar se beležijo tovrstni podatki. AMZS je že lani opozarjal, da bi moralo biti število umrlih in hudo telesno poškodovanih zaradi manj prometa na cestah še manjše. »Statistiko prometne varnosti prikazujemo z metodo drsečih povprečij petletnih obdobij, ki še vedno kažejo upad najhujših prometnih nesreč, četudi je najbolj žalosten statistični kazalec prometne varnosti, 115 umrlih na naših cestah v leti 2021, precej slabši kot zadnjih pet let, ko je povprečno število umrlih na cestah malce manj kot sto na leto,« je pojasnil avtor analize Jure Kostanjšek, generalni sekretar AMZS, in dodal: »V tem trenutku še ne moremo oceniti, ali je visoko število za leto 2021 posledica naključnosti prometnih nesreč ali pa že gre za obrnjen trend, ki bi terjal drugačen razmislek o potrebnih ukrepih.«

Analiza AMZS kaže, da je bila prometna varnost ponovno zelo slaba pri motoristih in mopedistih, pri kolesarjih in pešcih. Razočarala je skromna raba varnostnega pasu, med umrlimi ga 42 odstotkov ni uporabljalo. Še vedno je izrazita problematika alkoholiziranosti, lani je imelo 30 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom raven alkohola nad dovoljeno mejo. Podatki znova kažejo, da se velika večina prometnih nesreč z najhujšimi posledicami zgodi na regionalnih cestah in v naseljih, zato bi moral biti nadzor učinkovit tudi na teh cestah.

Predsednik AMZS Andrej Brglez je še opozoril na dolgoletno pobudo AMZS, da bi policija pridobivala natančnejše in kakovostnejše podatke in natančnejše analize vzrokov prometnih nesreč. Policijska statistika namreč za vzroke prometnih nesreč s hudo telesno poškodovanimi ali umrlimi udeleženci na prvem mestu beleži neprilagojeno hitrost, na drugem mestu je nepravilna stran oziroma smer vožnje, na tretjem mestu pa navaja neupoštevanje pravil o prednosti. »Prav pri prvem vzroku nikakor ni jasno, ali to pomeni, da hitrost ni bila prilagojena dovoljeni hitrosti vožnje na cesti ali pa razmeram. Od voznikov je namreč po mnenju AMZS nemogoče pričakovati, da so vselej sposobni pravilno razumeti razmere na cestah ter ugotoviti, kakšna je zanje primerna hitrost vožnje, in posledično prilagoditi hitrost vožnje tem razmeram,« je dejal Brglez, ki je prepričan, da lahko za prometno varnost največ stori vsak udeležencev v prometu. »Brez natančnega razumevanja vzrokov za nastanek nesreč bodo naši skupni napori na področju preventive, zakonodajnih sprememb in policijskega nadzora občutno manj ciljno pravilno usmerjeni in s tem občutno manj učinkoviti, kot bi sicer lahko bili,« je še dodal.