Kam je izginil avtor?
Javno pismo vodstvu Prešernovega gledališča Kranj
Spoštovani direktor, spoštovana dramaturginja in umetniška vodja sezone, konec lanskega poletja ste predstavljali repertoar sezone vašega gledališča v letih 2021/22 in s posebnim poudarkom opozorili na uprizoritev drame Rudija Šeliga Kdor skak, tisti hlap. Pospremili ste jo z napovedjo: »Historijo kranjskega velikana Rudija Šeliga pripravlja mlada ekipa ustvarjalcev, ki bo v presenetljivo aktualno dramo vnesla popolnoma sveže poglede novih generacij.« Besedilo naj bi režiral Dorian Šilec Petek, ki je takrat ob predstavitvi o njem povedal nekaj privrženih in tehtnih besed, premiera naj bi bila v januarju.
Ko pred dnevi obiščem spletno stran vašega gledališča, želeč preveriti, kdaj bo uprizorjena Šeligova igra, osuplo opazim, da je splahnela z repertoarja, saj se na njenem mestu priporoča in za sredino februarja napoveduje »avtorski projekt« z naslovom Zadnji naj ugasne luč režiserja (prav tako) Doriana Šilca Petka, ki je tokrat napisal nekaj priporočilno-pojasnjevalnih stavkov, kot na primer: »Uprizoritev z odrskimi podobami raziskuje status quo in njegovo melanholično dimenzijo«. Ni pomembno, kakšno mnenje imam o različnih »avtorskih projektih«, in tudi ne bom ugibal, ali se bo ob tej spremembi kateri vaših abonentov počuti opeharjenega, a kot zainteresirani gledalec, dolgoletni spremljevalec in spoštovalec Šeligove dramatike vaju prav moram vprašati in kar poterjati pojasnilo: kam je, spoštovani Jure Novak, spoštovana Marinka Poštrak, med lanskim avgustom in letošnjim januarjem z vašega repertoarja izginil »kranjski velikan«, čigar poprsje nas zdaj vse bolj samotno pozdravlja v preddverju vašega gledališča?
Aleš Berger, Solkan