Smeli načrti za ekološko kmetijstvo

Po akcijskem načrtu za razvoj ekološkega kmetijstva naj bi v Sloveniji do leta 2027 število ekoloških kmetij povečali s 3689 na 6200, obseg zemljišč v ekološki obdelavi pa z 52 tisoč na 85.500 hektarjev. Uresničitev načrta bo veliko odvisna od ukrepov skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 in od tržnih razmer.

Kranj – Vlada je na eni zadnjih lanskih sej sprejela akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2027. Po tem načrtu naj bi v okviru skupne kmetijske politike okrepili vlogo ekološkega kmetijstva in povečali javna sredstva za tovrstno kmetijstvo, povečali delež ekoloških kmetij s sedanjh 5,4 na 10 odstotkov, kmetijskih zemljišč v ekološki obdelavi pa z 11 na 18 odstotkov. Cilj je tudi okrepiti delež slovenskih ekoloških živil na trgu v javnih zavodih, pri ekoloških kmetih okrepiti usposobljenost in inovativnost, nadgraditi sistem svetovanja za ekološko kmetijstvo, povečati obseg sredstev za raziskave in razvoj novih tehnologij, povečati pridelavo ekološkega certificiranega semena, zlasti semena poljščin, vzpostaviti (regijske) distribucijske in predelovalne centre, kratke dobavne verige in tržno povezovanje ekoloških kmetij, povečati število zadrug in skupin proizvajalcev, ki povezujejo ekološke kmete, vzpostaviti skupno znamko za slovenska ekološka živila, spodbujati tržno pridelavo ter prilagajanje na podnebne spremembe ...

Iz kontrole izstopilo več kot petsto kmetij

Kot ugotavljajo v akcijskem načrtu, se Slovenija z 11-odsotnim deležem kmetijskih zemljišč v ekološki obdelavi uvršča nad povprečje Evropske unije (EU), pri tem pa od povprečja EU opazno odstopa z visokim deležem travinja, nizkim deležem njiv in majhno povprečno velikostjo kmetij. V obdobju 2007–2020 je razvoj ekološkega kmetijstva zelo nihal, v letih 2015 in 2020 je iz ekološke kontrole izstopilo 533 kmetij. Izstopi so sovpadali z zaključkom petletnega izvajanja ukrepa Ekološko kmetovanje, razlogi pa so bili tudi drugi – znižanje finančne podpore za travinje, problemi pri trženju, starost kmetov, ... Obseg pridelave ekološke hrane se je v tem obdobju povečal, vendar so med leti opazna nihanja. Ekološka pridelava je tudi sicer večja, kot kažejo podatki, saj nekateri ekološki pridelki pridejo na trg kot konvencionalna živila, to je pereče zlasti pri živalih in mesu.

Trg ekoloških živil se vse bolj razvija

Po podatkih iz akcijskega načrta je v letu 2010 poraba ekoloških živil na prebivalca znašala v povprečju 17 evrov, v letu 2019 že 26 evrov, za Evropsko unijo je povprečje 60 evrov. Najpomembnejši prodajni kanal so supermarketi in diskontne trgovine, v katerih sicer prevladujejo uvožena ekološka živila, a trgovci v ponudbo vse bolj vključujejo tudi slovenska. Ekološki kmetje večino pridelkov prodajo neposredno, predvsem na kmetijah in tržnicah, krepita pa se tudi spletna prodaja in dostava na dom. Vse več zadrug v svojih trgovinah ponuja ekološka živila, nastajajo pa tudi manjše zadruge in organizacije, ki se ukvarjajo s tržnim povezovanjem ekoloških kmetov in distribucijo slovenskih ekoloških živil. Javni zavodi v prehrano uporabnikov vse bolj vključujejo ekološka živila, še vedno pa ni uspel večji preboj ekoloških živil v gostinski in turistični sektor.

Kar zadeva podpore za ekološko kmetovanje, se Slovenija v primerjavi z drugimi članicami EU uvršča med države z najvišjimi podporami, pri tem pa je problematično to, da konvencionalni kmetje z združevanjem podpor dosegajo podobne ali celo višje zneske kot ekološki kmetje.

Ekološko kmetuje šest odstotkov kmetij

Po podatkih, ki jih je zbral Franc Šolar, dolgoletni strokovni tajnik Združenja za ekološko kmetovanje Gorenjske, na Gorenjskem ekološko kmetuje 242 kmetij ali nekaj več kot šest odstotkov vseh; v zadnjih desetih letih se je iz konvencionalnega kmetovanja preusmerilo v ekološko 49 kmetij. Ekološke kmetije obdelujejo skupno 2582 hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega 148 hektarjev njiv. Na 194 kmetijah redijo tudi govedo, 27 kmetij ima samo ovce in 10 kmetij samo konje, 17 kmetij je brez rejnih živali, 109 kmetij ima tudi travniške sadovnjake.

Z majhnimi količinami premalo zanimivi

Med vsemi kmetijskimi zemljišči v ekološki obdelavi je v Sloveniji 83 odstotkov trajnega travinja, na Gorenjskem je ta delež še večji, več kot 90-odstoten. »Glede na delež travinja bi pričakovali na trgu večjo ponudbo živalskih ekoloških izdelkov, a na ekoloških tržnicah običajno vidimo več pridelkov in izdelkov iz rastlinske pridelave,« ugotavlja Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in dodaja, da je takšno stanje predvsem posledica dodeljevanja finančnih podpor na površino zemljišča, in ne na količino ekoloških pridelkov ali izdelkov. Gorenjske ekološke kmetije, ki prevladujejo na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, večinoma pridelajo premajhne količine mleka in rejnih živali, da bi bile zanimive za odkup in predelavo v ekološke izdelke. Marsikatera ekološka kmetija ima velik problem z ureditvijo izpusta za živali, kar je ena od zahtev za ekološko rejo živali. Država za posodobitev hlevov sicer namenja denar, vendar imajo gorenjski kmetje na teh razpisih zaradi razvitosti regije manjše možnosti za pridobitev finančne podpore.

Kako doseči cilje iz akcijskega načrta

»Veliko bo odvisno od splošnega stanja v kmetijstvu, od prihodnjih ukrepov kmetijske politike na področju ekološkega kmetovanja, od tega, ali bomo mlade prevzemnike kmetij znali navdušiti za ekološko kmetovanje, pa tudi od tega, ali bodo službe in ustanove, ki širijo znanje in spodbujajo ekološko kmetovanje, znale stopiti skupaj in najti pravo pot,« ugotavlja Marija Kalan, ki ob vsem tem vendarle upa, da se bo vsaj še kakšnih tristo gorenjskih kmetij odločilo za ekološko kmetovanje.