Preimenovali stranko in izvolili Goloba

Golob predsednik Gibanja Svoboda

Nekdanji predsedniki uprave družbe Gen-I Robert Golob, ki mu v zadnjem obdobju ankete napovedujejo precejšen uspeh na državnozborskih volitvah, je v ponedeljek predstavil rezultate lanskega rekordnega poslovanja Gen-I in oznanil, da umika soglasje za vodenje družbe. V sredo so ga že izvolili za predsednika stranke Gibanje Svoboda, v kar so ob tej priložnosti preimenovali stranko Z.Dej, ki jo je od ustanovitve maja lani vodil Jure Leben, nekdanji minister za okolje in prostor v vladi Marjana Šarca. Nimamo se namena prerekati o preteklosti, ampak se ukvarjati izključno s prihodnostjo, je Golob poudaril po kongresu Gibanja Svoboda, v katero sta se včlanila tudi nepovezana poslanca Janja Sluga in Jurij Lep. V ponedeljek je Golob za oddajo Studio City na TV Slovenija sicer zavrnil možnost sodelovanja s stranko SDS premierja Janeza Janše in strankami, ki s SDS sodelujejo, ker da ne želi nikoli sodelovati z nekom, ki širi sovraštvo, jezo in prepir med ljudmi. Janša mu je v tvitu odgovoril s švicarsko basnijo: »Golobi brskajo po mestnem smetišču, otroci in bogati sprehajalci jih krmijo v parkih … – in zato golobi verjamejo, da je tudi nebo njihovo. Dokler ne pride sokol.« Janša tudi meni, da gre pri Golobu za popravni izpit Zorana Jankovića.

Diplomatski zbor na Brdu

Predsednika republike in vlade Borut Pahor in Janez Janša sta v torek na Brdu pri Kranju gostila tradicionalni sprejem za diplomatski zbor ob začetku novega leta. Oba sta poudarila dobre odnose s sosednjimi državami. Pahor je spregovoril tudi o odnosih s Kitajsko, ki so v zadnjem času aktualni zaradi Janševe izjave o Tajvanu. »Slovenija že vse od vzpostavitve diplomatskih odnosov s Kitajsko dosledno zagovarja načelo ene Kitajske, kar je tudi politika EU. Gospodarsko predstavništvo Taipeia pa bi bilo dobrodošlo, kot je dobrodošlo v večini drugih držav članic EU,« je dejal Pahor. Janša je med drugim poudaril dosežke slovenskega predsedovanja Svetu EU in napovedal, da bo Slovenija posebno pozornost še naprej namenjala tudi Srednji Evropi, ki je po njegovih besedah naše naravno kulturnozgodovinsko in geografsko okolje. Tradicionalnega novoletnega sprejema se je udeležilo okoli 85 diplomatov. Nekateri diplomati niso prišli zaradi epidemioloških razmer, manjkala sta tudi kitajski in hrvaški veleposlanik.

Nicoletti ni odgovarjal na vprašanja

Preiskovalna komisija, ki na zahtevo opozicije ugotavlja politično odgovornost pri vladnih ukrepih med epidemijo do marca lani, je ta teden zaslišala nekdanjega zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja in Klemena Nicolettija, enega od lastnikov podjetja Majbert Pharm, ki je decembra 2020 ministrstvu za zdravje prodalo hitre teste na koronavirus. Kasneje se je izkazalo, da so bili testi neustrezni, a jih je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano vseeno potrdil. V zvezi s testi, ki jih je priskrbelo podjetje Majbert Pharm, je policija decembra lani izvedla več hišnih preiskav. Kriminalisti so bili tudi pri Nicolettiju, zato ta na vprašanja komisije ni hotel odgovarjati, ker si ne želi škodovati v predkazenskem postopku in kasneje morebiti tudi v kazenskem postopku. Gantar pa je med drugim ocenil, da bi vlada lahko v prvih valovih epidemije covida-19 v nekaterih primerih ravnala bolje. Med drugim je obžaloval, da so bile šole med epidemijo v določenem obdobju zaprte, gospodarstvo pa je delovalo, za napačno je označil tudi imenovanje Jelka Kacina za vladnega govorca.

Državni svetniki predlagajo nov praznik

Državni svetniki so na sredini seji sklenili, da bodo v državni zbor vložili predlog dopolnitev zakona o praznikih in dela prostih dnevih, po kateri bi med državne praznike uvrstili tudi dan slovenske demokracije, ki bi ga praznovali 12. maja, v spomin na ustanovitev Slovenske kmečke zveze 12. maja 1988. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je eden glavnih očetov slovenske demokratizacije in osamosvojitve Ivan Oman za ta dogodek dejal, da je »priletela prva lastovka slovenske pomladi«. Praznik ne bi bil dela prost.

Padec Slovenije pri indeksu korupcije

Nevladna organizacija Transparency International je ta teden objavila indeks zaznave korupcije za leto 2021, ki kaže, da se je Slovenija med 180 državami z oceno 57 uvrstila na 41. mesto. S tem je zdrsnila za šest mest in se je odrezala celo najslabše po letu 2013.