Višje sodišče o zadevi Koprivnikar

Ljubljansko višje sodišče je obravnavalo pritožbe obrambe nekdanjih policijskih sindikalistov, obsojenih v zadevi Koprivnikar. Pritožniki v ospredje postavljajo predvsem pomanjkanje znakov očitanih kaznivih dejanj.

Ljubljana – Na Višjem sodišču v Ljubljani so v petek obravnavali pritožbe na sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je nekdanje policijske sindikaliste obsodilo na pogojne kazni zaradi dogovarjanja o prometnem nadzoru nekdanjega ministra Borisa Koprivnikarja. Obramba je v pritožbah navedla pomanjkanje znakov očitanih kaznivih dejanj, tožilstvo se z njo ne strinja, je poročala Slovenska tiskovna agencija (STA).

Nekdanji regionalni predstavnik Sindikata policistov Slovenije za Gorenjsko Denis Kadirić in še trije sindikalisti Vojko Marguč, Miha Sakač in Zoran Petrović so bili junija lani obsojeni na pogojne zaporne in denarne kazni, ker naj bi novembra 2015 za takratnega ministra za javno upravo Koprivnikarja organizirali policijsko kontrolo na območju Škofje Loke z namenom njegove diskreditacije. Policijski sindikalisti naj bi želeli ministra, ki je tedaj vodil pogajanja s sindikatom, zalotiti pri vožnji v vinjenem stanju. Kadirić in Sakač sta po odločitvi prvostopenjskega sodišča storila kaznivo dejanje sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, ker naj bi izrabila svoj vpliv in pri kolegih policistih posredovala, da bi opravili uradno dejanje. Marguč in Petrovič sta bila obsojena zaradi pomoči sindikalnima kolegoma pri kaznivem dejanju.

Na sodbo so se po podatkih STA pritožili vsi štirje obtoženi. Margučev odvetnik Boris Kanduti je v petkovi predstavitvi pritožbe poudaril, da niso bili podani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, prav tako ni podanih znakov naklepa. Odvetnik Franci Matoz, ki zagovarja Sakača, je predlagal oprostilno sodbo za njegovo stranko ali pa vrnitev postopka v ponovno odločanje. Po njegovem mnenju v sodbi ni pojasnjeno, od kod ugotovitev, da naj bi bil Sakač funkcionar sindikata. Opozoril je še, da sindikalni funkcionarji niso mogli odrejati nalog, prijateljski pogovor dveh policistov pa še ne more pomeniti kaznivega dejanja.

Po oceni višje državne tožilke Mojce Gruden pa so bili znaki kaznivega dejanja podani že s tem, ko je Sakač policistu naročil, kaj naj stori, in so neodvisni od tega, ali bi jih policist v patrulji upošteval, poroča STA. Tožilka tudi ocenjuje, da je policist vedel, da je Sakač sindikalni funkcionar, ter da je točno vedel, kdo ga kliče in zakaj. Grudnova zagovoru, da je bila vse skupaj šala, ne verjame.

Kadirić in Petrović ter njuna zagovornika na obravnavi nista bila prisotna, bo pa višje sodišče po napovedi predsednice senata Mateje Lužovec obravnavalo tudi njuni pritožbi, je še poročal STA.