Stol usoden za Avstrijca

Na Stolu se je smrtno ponesrečil avstrijski turni smučar. Policija opozarja, da so razmere v gorah zahtevne: podlaga je lahko na mnogih koncih poledenela, zelo različna pa je tudi struktura snega.

Žirovnica – Nesreče v gorah se še naprej vrstijo, žal tudi tiste s tragičnimi posledicami. Po kar petih smrtnih nesrečah 15. in 16. januarja so gorenjski policisti o novem tragičnem dogodku poročali tudi minulo soboto. Na območju Stola so namreč gorski reševalci ter letalska in gorska policijska enota obravnavali smrt avstrijskega turnega smučarja.

Za pogrešanim turnim smučarjem so iskalno akcijo sprožili že v petek na avstrijski in slovenski strani gore, nadaljevali pa so jo še naslednji dan, ko so ga mrtvega našli okoli dvesto metrov pod grebenom Stola. S policijskim helikopterjem so ga prepeljali v dolino. »Okoliščine kažejo na padec po grebenu v turnih smučarskih čevljih. Umrl je na kraju. Na območju Stola je trd in zaledenel sneg, razmere so nevarne, zato pozivamo k previdnosti,« so sporočili s Policijske uprave Kranj.

V nedeljo pozno popoldan je turni smučar onemogel na poti z Zelenice proti Ljubelju. Pomagali so mu tržiški gorski reševalci, ki so ga pospremili do parkirišča. S policije so sporočili, da so pri deskarju zaznali vpliv alkohola, zato o dogodku še zbirajo obvestila in vodijo postopek tudi v smeri pokrivanja stroškov reševalne intervencije. Isti dan je pomoč gorskih reševalcev potreboval tudi planinec, ki si je v Dolškem grabnu v Kamniški Bistrici zlomil nogo. Kamniški gorski reševalci so ga varno prenesli v dolino.

»Razmere v gorah so konkretno zimske. Podlaga je lahko na mnogih koncih poledenela, zelo različna pa je tudi struktura snega. Že na isti gori se lahko na krajši razdalji izmenjajo tako led kot tudi mehek in trd sneg. Zato se neizkušeni težko prilagajajo razmeram in pravilno uporabljajo opremo. Oprema je dostopna, večina jo ima, nesreče pa se sedaj dogajajo predvsem zaradi neizkušenosti pri njeni uporabi in nezmožnosti ocenjevanja razmer,« je opozoril Bojan Kos s Policijske uprave Kranj. Kot primer je navedel gorniške dereze, ki ne igrajo več svoje vloge, če se pod njimi nabere sneg (t. i. cokle). »To se običajno zgodi pri hoji po južnem snegu, ki je vlažen, nesprijet in se lepi na dno dereze. Ko gornik s sprijetim snegom pod derezo pride na trd sneg ali led, zdrsne, ker derezam zmanjka materiala, da se zarijejo v podlago. Zato jih je s cepinom sproti treba čistiti,« je pojasnil. Ob tem je opozoril, da kramžarji oz. male dereze niso enakovredni gorniškim derezam.

Izredno nevarno je tudi prečenje pobočij in na območjih z veliko napihanega snega, je posvaril Kos. »Nevarnost dvigajo še tema, zahajanje s poti, pomanjkljiva oprema ter slabo znanje in psihofizične zmožnosti posameznika. Potrebna je tudi velika previdnost in visoka stopnja odgovornosti vsakega posameznika in skupin. Neizkušeni izbirajte lažje in manj izpostavljene poti, lahko pa si zagotovite tudi pomoč planinskih in gorskih vodnikov,« je še svetoval.