Fresko uspešno prestavili

V Poljanah so po obsežnih pripravljalnih delih, ki so jih izvedli v minulih mesecih, v soboto na novo lokacijo premestili fresko Iveta Šubica z naslovom Poljanska vstaja.

Poljane – Premestitev freske z objekta opuščene živilske trgovine v središču Poljan k spomeniku NOB čez cesto je po besedah župana Milana Čadeža predstavljala izjemen gradbeno-tehnični podvig, ki ga je vodja ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Boris Vičič označil za dogodek desetletja v Poljanah. Priprave so trajale nekaj mesecev, saj so najprej utrdili zaledno steno za fresko v objektu, nato pa izdelali armiranobetonske nosilce na vseh štirih straneh freske, da so tako po strokovnih navodilih statika in restavratorja ustvarili nosilni obod za prestavitev freske, ki so jo izvedli v soboto.

Kljub obsežnim pripravljalnim delom so si vsi navzoči vidno oddahnili, ko so 45 ton težko fresko, vpeto v betonske nosilce, uspešno prenesli na drugo stran ceste k spomeniku NOB, ki so ga že prej prestavili plato nižje, da so tako omogočili boljšo vidljivost freske, je pojasnila direktorica občinske uprave Elizabeta Rakovec. »V nasprotnem primeru bi namreč spomenik zakrival del freske, ki bi tako ne bila ustrezno vedutno izpostavljena.« Kot je poudaril župan, je šlo za edinstven poseg, saj so v Sloveniji zaman iskali primere dobre prakse, na katere bi se lahko oprli. »Naše lokalno podjetje Topos in strokovni sodelavci občine so v sodelovanju z zavodom za varstvo kulturne dediščine izpit opravili z odliko,« je bil zadovoljen po opravljeni nalogi. »Ogromno energije smo vložili v pripravo prestavitve, kljub temu pa gre vedno lahko kaj narobe. A je vse potekalo, kot smo si zamislili.« Precej na trnih je prestavitev freske opazovala tudi hči Iveta Šubica, prav tako akademska slikarka Maja Šubic. »Zelo me je skrbelo, a ko sem videla, da sta glavna iz podjetja Topos sama opravila ključna dela, sem videla, da so s srcem zraven in da si res želijo opraviti, kot je treba.« Prepričana je, da je freska zdaj dobila še lepše mesto v središču Poljan. Precej bolj brezskrbno je vse skupaj opazoval Boris Vičič, saj kot je poudaril, ima ekipa, ki je sodelovala pri sami prestavitvi v soboto, že kar nekaj izkušenj. Med drugim so pred leti sodelovali pri prestavitvi Robbovega vodnjaka v Ljubljani. »Mislim, da smo našli idealno rešitev, a prepričan sem, da se brez občine in njihovih prizadevanj to ne bi zgodilo. V kakšnem drugem času ali z drugo ekipo na občini bi bilo vprašanje, kaj bi se zgodilo s fresko.«

Po odstranitvi freske bodo nadaljevali rušenje zapuščene trgovine in arheološke raziskave, ki bodo podlaga za nadaljnjo ureditev tega območja. »Čaka nas še največji izziv: oblikovati karseda optimalen in reprezentančen način predstavitve najdb ostankov kar treh cerkva, od katerih je najstarejša stara skoraj tisoč let,« je pojasnila Elizabeta Rakovec in dodala: »Če je ta kraj skoraj stoletja navdihoval in vabil k zbiranju tolikšno število rodov naših prednikov, ki nemo kličejo k pozitivnim zgodbam preseganja virusa umetnih delitev in vabijo k povezovanju, smo tudi mi dolžni pristopiti k ohranjanju dediščine s kar največjo skrbnostjo, saj želimo varovati umetniške stvaritve domačih krajev ter spoštovati drugačnost in različnost zgodovinskih obdobij, ki so jih doživeli pretekli rodovi prebivalcev Poljanske doline.« Predvsem pa želijo po njenih besedah slediti zgodbi, ki presega zgolj varovanje kulturne dediščine ter ustvarja priložnost za zgleden pristop k spoštovanju različnih nazorov in izročil raznolikih zgodovinskih obdobij, iz katere »bi se naši potomci učili živeti v miru in sožitju, ki nikoli ne ruši, pač pa povezuje v dobrobiti celotne skupnosti«.