Uči tudi čebelarje v Gani

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: GG Plus / nedelja, 16. januar 2022 / 13:46

Mitja Smrdel iz Zaloga pri Cerkljah je nekdanji fotograf, ki se je pred devetimi leti lotil čebelarjenja. Sprva zgolj za hobi, danes pa je čebelarski mojster, ki čebelari s 370 družinami in svoje znanje prenaša na druge čebelarje – tudi v Gani.

Mitja Smrdel, po rodu Kranjčan, ki zadnja leta živi v Zalogu pri Cerkljah, ima že dobri dve desetletji fotostudio na Primskovem, a ga je že pred leti prepustil ženi in se povsem posvetil čebelarstvu. To ga je vseskozi mikalo. Priložnost se mu je ponudila leta 2013, ko je zaradi krize imel manj dela in posledično več časa. »Moj mentor je bil Tone Tiringer, tajnik Čebelarskega društva Britof - Predoslje, ki je hodil k meni razvijat slike,« se spominja 43-letni čebelar. Sprva je nameraval imeti tri panje in čebelariti za hobi, a ni dolgo ostalo pri tem. Ta čas ima okoli 370 čebeljih družin. Ob pridelavi medu se ukvarja še z vzrejo družin in matic, svoje bogato znanje pa prenaša na druge čebelarje – trenutno tudi v okviru projekta Razvoj čebelarstva v Gani.

Mitja pravi, da se je ogromno naučil na strokovnih ekskurzijah s čebelarskimi mojstri, s katerimi so spoznavali tudi čebelarjenje v tujini. »Povsod delajo malo drugače. Že na Gorenjskem je treba čebelariti nekoliko drugače kot na Krasu, saj so druge razmere, druge paše.« Veliko znanja mu je predal tudi čebelarski mojster Franc Prezelj iz Kamnika. »Poleg tega sem opravil vsa možna izobraževanja na Čebelarski zvezi Slovenije, licenco za inštruktorja na Slovenski čebelarski akademiji, licenco za preizkuševalca medov na biotehniški fakulteti, imam izpit za čebelarskega mojstra,« je našteval.

Že prvo sezono je natočil lepo količino medu. Prvo leto je zazimil enajst družin, naslednje leto 45, nato že 120, največ pa jih je imel več kot štiristo. Od trenutnih 370 družin jih ima okoli tristo na dveh lokacijah na Primorskem. »Stari starši izvirajo s Pivškega in tako sem se že prvo leto peljal tja na pašo sedem panjev. Na Klancu pri Kozini imam sedaj fiksni čebelnjak in nekaj prevoznih enot na dveh hektarjih ograjenih površin, kjer starša urejata park medovitih rastlin, drugo stalno stojišče pa imam v Ocizli. Okoli 60 čebeljih družin imam doma, nekaj jih je v županovem čebelnjaku v Kranju, eno stojišče, vzrejno, pa imam tudi v Zabukovju pod Joštom,« je pojasnil Mitja. Lani so bile razmere za pridelavo medu težke, letina pa je bila zanj in tudi za marsikaterega starejšega čebelarja najslabša doslej.

Mitja med pošilja tudi na ocenjevanja sejma Agra in Obalnega čebelarskega društva Koper. Do sedaj so mu v Kopru poleg več zlatih medalj za lipov, smrekov in kostanjev med podelili nazive prvak vrste. Tega naziva se je za lipov med razveselil tudi na Agri, s smrekovim pa je bil drugi na državnem ocenjevanju. »Z ocenjevanji dobiš potrditev na papirju, glavna potrditev pa so stranke, ki se vračajo,« je dejal Mitja, ki se ukvarja tudi s tehnologijo smukanja cvetnega prahu. »Do zdaj sem ga smukal na nakladnih panjih, letos pa me čaka prehod na AŽ-panje, zato pripravljam prilagoditve tehnologije.«

Mitja tudi predava na Slovenski čebelarski akademiji, predvsem o tehnologiji čebelarjenja. Kot vodja tehnične ekipe sodeluje pri projektu Razvoj čebelarstva v Gani, katerega nosilec je Medex. »Lani smo že bili v Gani, da smo spoznali njihovo čebelarstvo. Ugotovili smo, da znanja, ki je nam samoumevno, nimajo. Pri njih čakajo roje, ki sami priletijo v panje, čebel ne razmnožujejo. Sedaj je enemu od dveh čebelarjev, ki sta bila poleti na izobraževanju v Sloveniji, pod mojim vodstvom že uspelo razmnožiti prve čebele. Je pa v Gani delo s čebelami zahtevnejše, saj so agresivnejše in se jih na nek način bojijo, pogosto niti nimajo primernih zaščitnih oblek. Prihodnji teden se bomo spet odpravili v Gano, kjer vzpostavljamo tri učne centre. Pred dnevi smo jim skupaj z Medexom poslali cel kontejner opreme, naselili bomo prve nove panje ter skušali svoja znanja in opremo prilagoditi za delo z njihovo čebelo. Naučili jih bomo pristopa do čebel, uporabe satnikov in satnic, razmnoževanja čebeljih družin, uporabe opreme, izbire stojišč za panje, raziskali bomo paše, spoznali bodo pravilno ravnanje z medom, da se ohrani njegova kakovost.«

Mitja se sicer ukvarja še s pridelavo ajde, ki jo predeluje v moko in kašo. Lani je v Zalogu in na Sorškem polju z ajdo posejal 8,5 hektara površin in je tu eden največjih pridelovalcev.