Zaradi okužbe žal ni bila med letošnjimi lisičkami

Lila Lapanja, alpska smučarka slovensko-ameriških korenin, bi morala nastopiti na nedavni Zlati lisici v Kranjski Gori, pa je tekmo zaradi okužbe s koronavirusom žal morala izpustiti. Karanteno je preživljala pri babici in dedku v Zvirčah.

Zvirče – Lila Lapanja živi ob jezeru Tahoe, največjem alpskem jezeru v Severni Ameriki. Je slovensko-ameriških korenin, njen oče Vojko je iz Zvirč, Lila je po njem podedovala strast do alpskega smučanja. Sedemindvajsetletna športnica tekmuje v tehničnih disciplinah, v preteklosti je že osvojila točke v svetovnem pokalu. Njen tekmovalni poligon je tudi Zlata lisica, ki je bila letos v Kranjski Gori. A zaradi pozitivnega izvida testa na koronavirus po tekmi v Zagrebu se je Lila ni udeležila. Karanteno je preživljala v »mehurčku« pri babici Dragici in dedku Miru v Zvirčah pri Tržiču. »Veliko sem morala počivati zaradi bolezni, večino časa sem bila v sobi, babi pa mi je vsak dan skuhala odlično kosilo, seveda še kaj sladkega za zraven. Babi in dedi sta cepljenja, tako da ju ni preveč skrbelo, v stiku sem bila samo še z očetom, ki je prav tako zbolel za covidom-19,« je povedala.

Lila v teh dneh po negativnem testu na koronavirus ni več v karanteni in je znova na snegu. »Nekaj časa bom ostala v Avstriji in trenirala v Reiteralmu, preden letim nazaj v ZDA na pokal NorAm v začetku februarja. Iskreno, za nastop na olimpijskih igrah mi ne kaže dobro, ker nisem izpolnila kriterijev, rezultata med prvih deset oziroma petnajst. Žal zaradi obolelosti s covidom-19 nisem mogla tekmovati na zadnjih dveh kvalifikacijskih tekmah, tako da sem za zdaj nekako že odmislila željo po nastopu na olimpijskih igrah in gledam naprej na tekme, ki pa jih bom zagotovo imela.« Lila je sicer lansko sezono končala z zmago na ameriškem državnem prvenstvu v veleslalomu, na kar je zelo ponosna. Lani poleti pa si je zlomila nogo in šele oktobra začela trenirati, najprej v telovadnici. »Šele manj kot en teden pred tekmo novembra v Leviju sem začela spet smučati. Bil je kar čudež, da sem sploh zmogla, ker poškodba golenice še ni bila povsem sanirana. Dala sem si priložnost, čeprav brez pravega treninga in smučarske forme. Po tekmi v Leviju sem šla v Kolorado in zmagala na slalomu v NorAm, kar je bilo nepričakovano. Tako da sezona zame vendarle ni tako slaba.«

Lila Lapanja je že kar nekaj let na samostojni smučarski poti. »Včasih ne vem, kako zmorem. Delam po najboljših močeh, kakor lahko. Veliko ljudi mi različno pomaga, tudi finančno. Mami mi pomaga pri zbiranju sredstev, povezovanju in iskanju sponzorstev, oče mi pomaga pri delu v zvezi s smučanjem. Biti samostojen ima sicer odgovornosti, vendar poskušam ohraniti ravnotežje. Moram se kar opomniti, da je moja vloga biti samo športnica.« Lili motivacije in načrtov ne manjka. »Načrti, cilji se s časom malo spreminjajo, še vedno pa imam željo tekmovati na olimpijskih igrah. Če bom ostala zdrava, se vrnila v ekipo, obdržala veselje in motivacijo ter dosegla dobre rezultate na ravni svetovnega pokala, bom tekmovala še štiri leta. Za zdaj moram iti lepo počasi, zavoj za zavojem.«

V Zvirče Lila zelo rada prihaja, vsaj enkrat na leto, če ima le možnost. »Včasih sem prišla za več časa, zdaj pa pridem med treningi, običajno za približno dva tedna.«