Ob jubileju izdal novo knjigo

Jožef Pavlič, dolgoletni urednik in novinar katoliškega tednika Družina, je ob življenjskem jubileju izdal knjigo Dnevi mojih let.

Komenda – Ob koncu minulega leta je pri založbi Salve izšla avtobiografija Dnevi mojih let dolgoletnega urednika za Cerkev po svetu in časnikarja pri Družini ter kronista dogajanja v Komendi in sosednjih krajih Jožefa Pavliča. Kot pravi, naslov knjige izhaja iz Psalma 90: »Dni naših let je sedemdeset let.« Povod zanjo je bila namreč prav avtorjeva 70-letnica.

Knjigo začne s svojimi predniki in nadaljuje z obujanjem spominov na otroška leta, šolanje, ki ga je po domači osnovni šoli in skozi gimnazijska leta na Gimnaziji Poljane vodila na Teološko fakulteto. Spomni se služenja vojaščine in seveda uredniškega dela pri Družini, kjer je preživel obdobje od leta 1978 do upokojitve leta 2018, duhovnih gibanj, romanj ter srečanj z nekaterimi pomembnimi osebnostmi, ki jih je spoznaval pri svojem delu. Posebno poglavje je posvetil ženi Marti in njunim štirim otokom. Njim je knjigo tudi posvetil. Enega od razdelkov, ki jih medsebojno povezuje s pesmimi, pa posveča tudi komendski župniji in občini ter svojemu vzorniku Petru Pavlu Glavarju.

Kot nam je povedal avtor, so mu ljuba vsa poglavja njegovega življenja. »Otroštvo še posebej zaradi raznolikega življenja na kmetih, spoznavanja in občudovanja narave, bližnjega potoka Brnika (Reke). Osnovna šola zaradi branja in odkrivanja širše okolice. Gimnazija zaradi prijaznih sošolk in velike zaljubljenosti. Vojaščina zaradi spoznavanja jugoslovanskih republik, v katerih sem služil vojaški rok. Študij teologije zaradi res zanimivega študija, ki mi je zelo veliko dal, 40-letno delo pri Družini zaradi možnosti pisanja, obiskovanja slovenskih krajev in srečevanja z ljudmi, romanj v domače in tuje kraje. Kot upokojenec se veselim svobode ustvarjanja, pisanja, hoje v naravo,« pravi Pavlič, ki v prihodnje načrtuje še kakšno knjigo. »Za Radostnicami in Dnevi mojih let še Večeri mojih dni. Ostalo mi je še veliko gradiva. Ali pa: Vse moje ljubezni. O ljudeh, ki sem jih imel rad in oni mene. Mogoče bom napisal ravno to. Svojevrsten življenjepis. V njem bi se rad zahvalil mnogim ljudem, ki so mi v življenju pomagali. Hvala jim!«