Coimbra in prvi sončni zahod v januarju

Covidna miselnost na Portugalskem

Na letališču v Benetkah najprej pregledajo digitalni certifikat, nato jim v roke potisnem potrdilo o negativnem hitrem antigenskem testu in portugalski PLF, nazadnje pa jih zanimata še izkaznica in letalska vozovnica. Pravi mali protokol sem v zadnjem mesecu ponovila že tolikokrat, da bi ga lahko opravila z levo roko, ko bi me sredi noči zbudili iz globokega spanca. Potem isto ponovim še po pristanku na letališču v Portu, ko me strogi carinik vpraša še po poživitvenem odmerku. Tega nimam. Ne še.

V teh nekaj mesecih na Portugalskem sem spoznala, da sta njihova mentaliteta in razumevanje covidne situacije precej drugačna od naših. Ukrepe, ki se jih Slovenci tako otepamo, da nad nas v najnižji točki pošljejo vodne topove, so Portugalci sprejeli drugače. »Včasih smo kot trop ovc brez lastne volje, le slepo sledimo njihovim odločitvam,« je razglabljaj Vitor, ko smo z Nejcem in Raquel sedeli v majhni restavraciji na Azorih in modrovali o novi realnosti. A je, konec koncev, le zaradi splošnega slepega zaupanja in vere v pravilne strokovne odločitve iz države, ki je januarja preteklo leto trpela enega izmed najhujših udarcev virusa v Evropi, čez leto prešla v državo, ki je z zajezitvijo pandemije opravila bolje kot mnoge razvitejše članice EU.

Število aktivnih primerov se na Portugalskem giblje okoli 35 tisoč dnevno in je torej precej višje kot slovensko, vendar pa je število hospitaliziranih in tistih v intenzivni negi kljub petkrat večji populaciji enako slovenskemu. Situacija odraža odnos ljudi – ta je na Portugalskem z 89-odstono precepljenostjo prebivalstva in naklonjenostjo do poživitvenega odmerka več kot pozitiven, da ne omenjam ukrepov, ki so jih ljudje ponotranjili ter konstantno nošenje mask, razkuževanje rok in samotestiranje sprejeli kot del vsakdanjika. Portugalci dobro razumejo, da cepljenje ne predstavlja zaščite pred okužbo, temveč je le dobro sredstvo, s pomočjo katerega jih bolezen ne bo poslala v bolnišnico. S tem v mislih je poživitveni odmerek prejelo že dobre tri milijone ljudi.

Delno zaprtje države v prvih desetih dneh januarja je bilo ob slabšanju situacije napovedano že v sredini decembra 2021. Tako danes, na zadnji dan strogih ukrepov, že vsi nestrpno čakajo novo jutro, ko bodo osnovnošolci po dolgih počitnicah ponovno sedli v šolske klopi, študentom se bodo končno začeli prvi izpiti, na odprtje barov in klubov pa bo treba počakati še nekaj časa. No, teh pa se bom zaradi napornega učenja in želje ostati zdrava tako ali tako izogibala. Bodimo odgovorni.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / sreda, 13. julij 2022 / 17:57

Podarili šolske potrebščine

Krajevna organizacija Rdečega križa Primskovo je lokalni podružnični šoli podarila šolske potrebščine za učence.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 1. december 2006 / 06:00

Dobrodelnost med glasbeniki

Danes smo vstopili v mesec veselja in obdarovanja. Mlada pevka Manca Špik je z obdarovanji začela že v soboto.

Prosti čas / petek, 1. december 2006 / 06:00

Nominator 226

Kot da smo se nekako sprostili, oddahnili od lokalne politične tekme? Toliko lepšega in zanimivega se dogaja zadnji čas. Morda nas je oni zgoraj v tem čudovitem adventnem času obšel z bo...

Slovenija / petek, 1. december 2006 / 06:00

Ognjemet čudovitih melodij

SNG Opera in balet Ljubljana začasno na Gospodarskem razstavišču. Prihodnji teden bodo uprizorili La Traviato.

Kultura / petek, 1. december 2006 / 06:00

Kaj počne sosedova žena

Po uspešnici Izbrisani iz BOOM teatra prihaja še komedija Sosedove skrivnosti. Saj veste: sosedova boljša služba, boljši avto, lepša hiša. A verjemite, ni vse tako črno...

Kultura / petek, 1. december 2006 / 06:00

Pri Francki na večerji

Kulturno umetniško društvo Matija Valjavec skozi igro o tem, kako so se znali naši predniki veseliti.