Coimbra in prvi sončni zahod v januarju

Covidna miselnost na Portugalskem

Na letališču v Benetkah najprej pregledajo digitalni certifikat, nato jim v roke potisnem potrdilo o negativnem hitrem antigenskem testu in portugalski PLF, nazadnje pa jih zanimata še izkaznica in letalska vozovnica. Pravi mali protokol sem v zadnjem mesecu ponovila že tolikokrat, da bi ga lahko opravila z levo roko, ko bi me sredi noči zbudili iz globokega spanca. Potem isto ponovim še po pristanku na letališču v Portu, ko me strogi carinik vpraša še po poživitvenem odmerku. Tega nimam. Ne še.

V teh nekaj mesecih na Portugalskem sem spoznala, da sta njihova mentaliteta in razumevanje covidne situacije precej drugačna od naših. Ukrepe, ki se jih Slovenci tako otepamo, da nad nas v najnižji točki pošljejo vodne topove, so Portugalci sprejeli drugače. »Včasih smo kot trop ovc brez lastne volje, le slepo sledimo njihovim odločitvam,« je razglabljaj Vitor, ko smo z Nejcem in Raquel sedeli v majhni restavraciji na Azorih in modrovali o novi realnosti. A je, konec koncev, le zaradi splošnega slepega zaupanja in vere v pravilne strokovne odločitve iz države, ki je januarja preteklo leto trpela enega izmed najhujših udarcev virusa v Evropi, čez leto prešla v državo, ki je z zajezitvijo pandemije opravila bolje kot mnoge razvitejše članice EU.

Število aktivnih primerov se na Portugalskem giblje okoli 35 tisoč dnevno in je torej precej višje kot slovensko, vendar pa je število hospitaliziranih in tistih v intenzivni negi kljub petkrat večji populaciji enako slovenskemu. Situacija odraža odnos ljudi – ta je na Portugalskem z 89-odstono precepljenostjo prebivalstva in naklonjenostjo do poživitvenega odmerka več kot pozitiven, da ne omenjam ukrepov, ki so jih ljudje ponotranjili ter konstantno nošenje mask, razkuževanje rok in samotestiranje sprejeli kot del vsakdanjika. Portugalci dobro razumejo, da cepljenje ne predstavlja zaščite pred okužbo, temveč je le dobro sredstvo, s pomočjo katerega jih bolezen ne bo poslala v bolnišnico. S tem v mislih je poživitveni odmerek prejelo že dobre tri milijone ljudi.

Delno zaprtje države v prvih desetih dneh januarja je bilo ob slabšanju situacije napovedano že v sredini decembra 2021. Tako danes, na zadnji dan strogih ukrepov, že vsi nestrpno čakajo novo jutro, ko bodo osnovnošolci po dolgih počitnicah ponovno sedli v šolske klopi, študentom se bodo končno začeli prvi izpiti, na odprtje barov in klubov pa bo treba počakati še nekaj časa. No, teh pa se bom zaradi napornega učenja in želje ostati zdrava tako ali tako izogibala. Bodimo odgovorni.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / petek, 12. februar 2010 / 07:00

Cestarji spet imeli veliko dela

Cestarji so zasnežene ceste začeli čistiti že v sredo zjutraj. Na Gorenjskem je do včeraj zjutraj zapadlo do 25 centimetrov snega.

Objavljeno na isti dan


Radovljica / sobota, 12. april 2008 / 07:00

Novi Vigenjc o Plamenu

Osrednji del glasila je namenjen fotografijam, ki zgovorno opisujejo pet desetletij Plamena. Mnoge med njimi so tokrat objavljene prvič.

Radovljica / sobota, 12. april 2008 / 07:00

Domačinke pripravile razstavo ročnih del

Domačinke z Ovsiš so zadnjo marčno soboto v podružnični šoli pripravile razstavo ročnih del.

Radovljica / sobota, 12. april 2008 / 07:00

Pozabljena pesnica

Na pesniškem večeru v Kropi so predstavili pozabljeno pesnico Kristino Šuler.

Radovljica / sobota, 12. april 2008 / 07:00

Prepletanje pesmi in kulinarike

Na literarnem večeru s pesniki iz Palestine, Sardinije, Finske in Škotske

Radovljica / sobota, 12. april 2008 / 07:00

Klinarjevo hišo obnavljajo

Kropa - Klinarjeva hiša na Placu v Kropi je mogočna, zidana hiša fužinarskih podjetnikov, v kateri od leta 1952 domuje kovaški muzej. Občina hišo obnavlja, obnovitvena dela v pri...