Jaslice so ji v veliko veselje

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Zanimivosti / / 09:14

Anica Rakovec iz Železnikov ima bogato zbirko jaslic, v kateri je kar 55 različnih primerkov. Še posebej je ponosna na domače več kot sto let stare papirnate jaslice, sama je izdelala klekljane, ima pa tudi jaslice iz koruznega ličja, miniaturne v orehovi lupini, jaslice iz Kitajske …

Železniki – Anica Rakovec iz Železnikov je že od malega velika ljubiteljica starinskih predmetov. »S tem sem 'gor rasla'. Rojena sem v tej hiši, pri Štalcu. Moj praded je imel tu mlin, stari ata je bil mizar in smo imeli ogromno starih predmetov. Številni so žal pogoreli v požaru, ki nas je prizadel leta 1968,« se spominja Anica. Že vrsto let hrani ohranjene dragocenosti iz domače hiše, med katerimi je tudi več kot 110 let star lesen oltarček, ki ga je izdelal njen ded, njeno zbirko pa bogatijo tudi številni drugi starinski predmeti, od knjig do kmečkih pripomočkov. Med drugim ima bogato zbirko punčk, več kot sto kipcev angelov, v teh dneh pa je še posebej ponosna na jaslice, saj ima kar 55 različnih primerkov.

Jaslice vsako leto postavi v posebnem prostoru v pritličju. Postavljanja se loti že dva meseca pred božičem. »Jaslice so se mi vedno zdele svete. V postavljanju res uživam, do prvega decembra si želim imeti vse dokončano. Dela je kar precej. Mah zamenjam na dve leti, dodam tudi vato, ki spominja na sneg,« je razložila. Najprej nam pokaže več kot sto let stare domače jaslice s figurami iz papirja, pritrjenimi na palčke, ki jih zapiči v mah. »Malokdo ima še ohranjene tako stare papirnate jaslice,« nam je zaupala. V svoji zbirki ima še več kot sto let stare papirnate jaslice, ki pa se niso ohranile v celoti, in še ene mlajše, stare dobrih štirideset let. V klekljanih jaslicah se odraža bogata klekljarska tradicija Železnikov. Figure je naklekljala Anica sama. Klekljati se je naučila že pri sedmih letih, sedaj pa kot klekljarska mojstrica veliko ur preživi za punkljem.

V zbirki je tudi več primerkov kartonastih jaslic, ki jih je Anica pred več kot tridesetimi leti prinesla iz Češke in se zložijo kot harmonika. Pred petimi leti ji je prijatelj prinesel dvoje glinene jaslice iz Kitajske, prijateljica ji je poklonila izrezljane lesene iz Trsta, spet druga prijateljica jo je razveselila z jaslicami iz Vancouvra, ki so opremljene tudi z mehanizmom za navijanje glasbe. Takšne, ki igrajo glasbo, je Anica leta 1975 prinesla tudi iz Gorice.

Pozornost pritegnejo tudi jaslice s figurami iz koruznega ličja, umeščenimi v izdolbeno posušeno bučo, ki so jih ji podarili v Dobrovniku v Prekmurju, ter miniaturne jaslice v orehovi lupini. A te niso najmanjše, saj ima še manjše, pičle dva do tri centimetre »velike« jaslice na leseni deščici z vžganim motivom svete družine, ki jih je izdelal Aničin nečak Jure. Anica ima tudi nekaj izvezenih prtov z motivom jaslic, zelo stare v vosek vlite jaslice, ki so jih imeli pri hiši, nekaj sveč s podobo svete družine, eno od njih je dobila v dar od nekdanjega župnika Maksa Ocepka. Med ogledom nam Anica pokaže tudi posebne glinene jaslice in tri modre može, ki jih je izdelala njena prijateljica Ela Benedik, dobrega pol stoletja stare tetine jaslice z glinenimi kipi, majhne beneške jaslice iz stekla pa tudi jaslice iz kamnov, ki jih je našla poleti med pletjem in po obliki spominjajo na sveto družino in pastirčke ... »Jaslice mi predstavljajo veliko veselje,« je poudarila Anica. Po svečnici v začetku februarja jih bo pospravila in prostor v pritličju znova okrasila s svojimi klekljanimi mojstrovinami.