Spodbuda pri soočanju z izzivi
Zakaj pa ne? je svojo knjigo, ki bo izšla v teh dneh, naslovil učitelj angleščine David Stegu, doma od Sv. Duha. V njej je popisal dogodivščine, v katere ga je v minulih letih zanesel njegov popotniški duh. Njegova želja je, da bi z izkušnjami, ki jih je pridobil na teh popotovanjih, ljudi spodbudil k soočanju z izzivi, zlasti v sedanjem zahtevnem obdobju, ko je še posebno mladim izredno težko.
V knjigi je David Stegu zajel obdobje, ki ga je preživel s severnoameriškimi Indijanci, pa doživetje Nepala in vzpon na šesttisočak ter kasnejšo odpravo na sedemtisočak Pik Lenin v Kirgiziji. »Kot učitelj se zavedam pomena znanja, modrosti in vsega ostalega, kar so mi dali ti ljudje in mogočna narava, tako da vse to v obliki knjige zdaj namenjam mladim pa seveda tudi mladim po srcu oziroma vsem, ki bi jih tovrstna izkustva zanimala,« je poudaril Stegu. Predvsem pa je knjiga po njegovih besedah neke vrste »darilo« mladim v teh časih, ko pri njih zaznava mnoge stiske, v smislu spodbude pri soočanju z izzivi. »Zdi se mi prav, da jim v obliki knjige predam naprej vsaj del tega, kar sem imel možnost doživeti med različnimi pustolovščinami, ki sem se jih lotil.«
Ideja za knjigo, v kateri bi strnil svoja doživetja, je bila prisotna dlje časa, odločitev pa je dozorela med odpravo na Pik Lenin poleti 2019. »V tako odmaknjenem okolju, kjer je vse zelo neposredno, imaš med počitkom v taborih obilico časa za razmišljanje. Takrat sem spoznal, da bi veljalo vse izkušnje in spoznanja zapisati v knjigi.« Ta občutek se je okrepil v zadnjem obdobju, ko smo soočeni s še dodatnimi izzivi. »Največja spodbuda je bilo opažanje, kako velik izziv oziroma breme sedanja situacija predstavlja za mlado generacijo,« je poudaril in dodal, da mlade zelo spoštuje. »Če si predstavljamo, da hodijo v srednjo šolo v takih pogojih, kot so zdaj, in se obenem zavedamo, da se zraven spopadajo z vsemi izzivi srednješolskega izobraževanja, s katerimi smo se tudi mi, potem se mi zdi popolnoma pravično reči, da današnja mlada generacija bojuje neprimerno več borb kot mi. Zato se mi zdi prav, da jim pomagam.«
Knjigo vidi kot most do znanja in modrosti, ki ju je prejel od ljudi, ki jih pogosto še vedno označujemo kot »divjake«. Nekaj časa je namreč preživel med ameriškimi Indijanci in iz te izkušnje je prišlo spoznanje, da se glavni razlog, da se jim je uspelo upreti asimilaciji v razmerah, ki jim niso naklonjene, saj se zaradi teptanja rasne identitete v rezervatih še danes soočajo s številnimi izzivi, skriva v njihovi duhovni komponenti. »Naj bo to ohranjanje jezika, petje, molitve ... Vse to je pri njih zelo pristno in to jim daje moč, da vzdržijo.« Do podobnega spoznanja je prišel v Nepalu. »Gre za eno najrevnejših držav, a imajo eno najnižjih stopenj samomora. Spet ni druge razlage, kot da najdejo moč v nematerialni dimenziji, da lahko vzdržijo.« Potem pa je tu še narava, ki nam po njegovih besedah prav tako lahko nudi ogromno, če se ji »odpremo« v vseh pogledih, tudi duhovnem. »V naravi je prisotna dimenzija Boga, ali pa duha, če hočete, in zelo smiselno je, da se tudi v teh časih zatečemo po pomoč k naravi, ki nam nudi veliko bogastvo.« Pogosto ima namreč v zadnjem času občutek, da se ljudje bolj bojimo smrti, kot se veselimo življenja. »Veseliti se življenja pomeni sprejemati ga z vsemi vzponi, a tudi padci.« Pristnost ljudi in narave, ki jo je doživel na potovanjih, zato kot dragoceno izkustvo želi prek knjige deliti naprej v spodbudo vsem, ki jo bodo brali. »Od težav lahko bežimo, lahko pa se soočimo z izzivi.« Knjiga je torej presek faktografskih zapisov, potopisnih vtisov ter lastnih razmišljanj in spoznanj, je sklenil Stegu.