Izgovori ne pomagajo

Kljub temu da je bilo letos le odstotek več prometnih nesreč zaradi povzročiteljev pod vplivom alkohola, pa je bilo smrtnih žrtev za kar dobro četrtino več.

Kranj – Ta teden v Sloveniji poteka tretja letošnja nacionalna preventivna akcija za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu, kar so vozniki verjetno že ugotovili zaradi večje prisotnosti policistov, ki izvajajo poostrene nadzore. »Agencija za varnost prometa v mesecu, ki je tradicionalno povezan s praznovanji, znova opozarja, da se alkohol in udeležba v prometu povsem izključujeta. Prometne nesreče, povzročene pod vplivom alkohola, praviloma prinašajo težke poškodbe, invalidnost, smrt in zaznamujejo premnoge družine. Pod vplivom alkohola in drog mislite, da vozite bolje kot dejansko. Temu sledijo slabša sposobnost zaznavanja, napačne ocene razdalj, počasne reakcije, motnje pri ravnotežju, zožen zorni kot,« je ob tem povedal direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar.

»Zelo zmotna so tudi prepričanja, da obilna hrana lahko ublaži posledice pitja alkohola. Zaradi hrane pride le do zakasnitve in se alkoholiziranost pokaže kasneje. Tudi svež zrak in gibanje na prostem ne moreta izničiti učinka popitega alkohola. Izgovori, da so nas drugi prepričali v pitje, da je pot do doma zelo kratka ali da nismo toliko spili, da ne bi mogli voziti, v promet prinašajo velika tveganja,« je dodal.

Zloraba alkohola je do konca novembra letos botrovala 1277 prometnim nesrečam, 631 telesnim poškodbam in 33 smrtnim žrtvam. »Kljub temu da je bilo letos le odstotek več prometnih nesreč zaradi povzročiteljev pod vplivom alkohola, pa je bilo smrtnih žrtev za kar 27 odstotkov več. V prvih petih mesecih letošnjega leta je zaradi povzročiteljev pod vplivom alkohola umrlo sedem oseb, nato pa v pol leta kar 26. Vsi povzročitelji smrtnih prometnih nesreč so bili moški,« so poudarili v Agenciji za varnost prometa (AVP), ki preventivno akcijo koordinira v sodelovanju s policijo in nevladnimi organizacijami. Zaradi povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola v dovoljeni meji (med 0,01 in 0,5 promila) alkohola v krvi je letos umrlo pet oseb.

Med vzroki za nastanek smrtnih prometnih nesreč pri alkoholiziranih povzročiteljih prednjačita neprilagojena hitrost (17 umrlih) in nepravilna stran oziroma smer vožnje (12 umrlih). Med smrtnimi žrtvami sta bila najmlajša mladostnika v starosti 15 in 16 let, oba pod vplivom alkohola in oba voznika motorja, ki sta prometno nesrečo tudi povzročila. Najstarejši povzročitelj, voznik osebnega vozila, je imel 80 let, ki je v prometni nesreči tudi umrl.

Na AVP so ob tej priložnosti predstavili tudi rezultate oktobrske javnomnenjske raziskave, kako javnost ocenjuje stanje na področju cestnega prometa. Skoraj polovica od 1514 anketiranih (46 odstotkov) se v prometu počuti srednje varno (ocena 3), najbolj varno se počutijo vozniki osebnih avtomobilov (3,32), najmanj pa kolesarji (2,98). Tri četrtine anketiranih je bilo voznikov osebnega avtomobila, sledijo pešci (8,1 odstotka), kolesarji (5,7 odstotka) in potniki v osebnem avtomobilu (5,4 odstotka). Tretjina je izkušenih voznikov z vozniškim dovoljenjem nad 40 let, prav tako je tretjina tistih, ki prevozijo od 10.000 do 20.000 kilometrov letno.