Poiščite pomoč za žrtve nasilja

Policija apelira na vse, ki pri svojih prijateljih in znancih, učencih, dijakih, sodelavcih opazijo znake, ki bi lahko nakazovali, da so žrtve družinskega nasilja, da to prijavijo policiji ali centru za socialno delo.

Kranj – Danes se končujejo mednarodni dnevi boja proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. Nasilje v družini se pojavlja v različnih oblikah. Tretjim osebam je nedvomno najbolj vidno fizično nasilje, ostale oblike nasilja (psihično, spolno, ekonomsko) pa so težje opazne, ugotavlja policija. Uradne institucije se z nasiljem v posamezni družini najpogosteje srečajo šele takrat, ko žrtev posledic ne more več skriti, ko se odloči za prijavo na policijo ali center za socialno delo, ali takrat, ko postane na njeno situacijo pozorna tretja oseba (sorodnik, prijatelj, učitelj …) in v njenem imenu zanjo poišče pomoč. Ker pa se nasilje v družini dogaja za zaprtimi vrati, veliko število primerov nikoli ni prijavljenih uradnim institucijam.

Nasilje v družini se najpogosteje začne s psihičnim nasiljem, ki ga žrtev sprva sploh ne dojema kot nasilje, pojasnjujejo na policiji. Gre za neprestano prepiranje, kričanje, zmerjanje, žaljenje, poniževanje, zasmehovanje, izražanje nezadovoljstva z žrtvinim videzom in delom. Storilci nad žrtvami pogosto izrekajo tudi grožnje in jih postopoma izolirajo od okolice. Prepovedujejo jim stike s starši, sorodniki, prijatelji. Na tak način jih počasi navezujejo nase, žrtve postanejo od storilcev ekonomsko in socialno odvisne, nimajo razvite socialne mreže, ki bi jim lahko pomagala, ko bi se odločile za odhod od nasilnega partnerja.

Psihičnemu nasilju običajno postopoma sledi fizično nasilje. Veliko žrtev šele takrat spozna, da so se znašle v nasilnem odnosu. Sprva se posledice fizičnega nasilja trudijo skriti pred drugimi, pred prijatelji in delodajalci. Ko te postanejo opazne, so žrtve pogosto bolniško odsotne v službi, izogibajo se stikom s prijatelji in družino, ne hodijo v šolo, dokler modrice ne izginejo.

Še posebno skrito očem javnosti je spolno nasilje storilca nad žrtvijo, ki pogosto vključuje nezaželeno dotikanje, poljubljanje, spolne odnose, ki so za žrtev poniževalni, boleči, neprijetni. V primerih, ko je žrtev od storilca tudi ekonomsko odvisna, ta od nje pričakuje popolno podrejenost.

Žrtev težko sama poišče pomoč

»Vse navedene oblike nasilja so pogosto skrite drugim osebam, ki bi lahko v imenu žrtve poiskale pomoč. Žrtev v odnosu pogosto vztraja zaradi sramu, strahu, občutka krivde, odvisnosti od storilca. Težko poišče pomoč, saj zaradi storilčevih ravnanj nima razvite socialne mreže, ki bi ji lahko pomagala pri iskanju pomoči ali pri odhodu od nasilnega partnerja,« pojasnjujejo na policiji, kjer apelirajo na vse, ki pri svojih prijateljih in znancih, učencih, dijakih, sodelavcih, opazijo znake, ki bi lahko nakazovali na to, da je oseba v domačem okolju žrtev nasilja, da to prijavijo na telefonsko številko 113, na najbližji policijski postaji ali na centru za socialno delo. Za vse informacije o nasilju v družini so na voljo tudi različne nevladne organizacije (Društvo SOS telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo ipd.).

»Ne zatiskajmo si oči pred stiskami drugih. Poiščimo pomoč v imenu žrtve, ki sama tega koraka morda ne more storiti ali zanj nima poguma. Mogoče prav vaš klic pomaga nekomu do varnejšega, lepšega in bolj brezskrbnega življenja. Vsak posameznik si namreč zasluži dom, v katerem se bo počutil varnega,« poziva policija.