Jesenov ožig ogroža jesen

V slovenskih gozdovih so lani zaradi jesenovega ožiga posekali šestinpetdeset tisoč kubičnih metrov dreves jesena. Bolezni ni mogoče zatreti, s spremljanjem stanja jesenov in pravočasnim posekom pa je možno zmanjšati gospodarsko škodo.

Kranj – »Z uvažanjem sadik in trgovanjem rastlin iz tujih območij lahko nepremišljeno zanesemo tudi bolezni rastlin, ki lahko resno ogrozijo obstoj domorodnih drevesnih vrst. Eden izmed takih primerov je bolezen jesenov ožig, ki povzroča množično sušenje dreves jesenov v Sloveniji in v Evropi,« ugotavljajo v Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in dodajajo, da jesenov ožig povzroča invazivna tujerodna gliva, ki izvira iz Vzhodne Azije in so jo najbolj verjetno z okuženim rastlinskim materialom že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prenesli v Evropo, kjer se je hitro razširila. V Sloveniji so jo prvič potrdili leta 2006 v Prekmurju, v manj kot treh letih pa se je razširila po vsej državi. Bolezen ogroža predvsem veliki in poljski jesen, medtem ko dreves malega jesena ne prizadene.

Najhujše posledice so v Prekmurju

Kot pojasnjuje Marija Kolšek, vodja Službe za varstvo gozdov v Zavodu za gozdove Slovenije, so posledice jesenovega ožiga najhujše na gozdnih rastiščih, kjer sta veliki in poljski jesen pomemben del sestojev. To so predvsem gozdovi ob vodotokih v nižinah in v gričevju, še zlasti na območju Prekmurja, kjer je tudi največ rastišč jesena. Posek jesena zaradi posledic ožiga se je začel povečevati leta 2009 in še vedno narašča, lani je znašal okrog 56 tisoč kubičnih metrov, od tega ga je bila približno petina v Prekmurju. Veliki in poljski jesen sicer predstavljata le en odstotek lesne zaloge slovenskih gozdov, ta delež pa se v zadnjem desetletju kljub vse večjemu poseku zaradi ožiga še ni zmanjšal.

Sušenje vej in odpadanje listov

»Najbolj značilna znaka bolezni sta sušenje vej in prezgodnje odpadanje listov. Na listih in listnih pecljih se pojavijo odmrle rjave pege, mladi poganjki lahko v celoti počrnijo in odmrejo. Gliva se iz listov in poganjkov širi v veje in povzroča odmiranje skorje in lesa. Prihaja do sušenja krošnje in lahko tudi do odmrtja celotnega drevesa. Mlada drevesca se posušijo v dveh do treh letih, odraslo drevo propada počasi, od sedem do petnajst let,« pojasnjuje Marija Kolšek in dodaja, da od bolezni oslabljeno drevo jesena napadejo še drugi škodljivi organizmi, med drugim jesenovi podlubniki, ali se drevo okuži z mraznico, to je z glivo, ki povzroča belo trohnobo korenin. Raziskovalci tudi ugotavljajo, da so nekatera drevesa jesenov bolj odporna proti ožigu kot druga, zato vitalna drevesa, ki ne kažejo znakov okuženosti z glivo, popisujejo z namenom, da bi dolgoročno vzgojili sadike, ki bi bile bolj odporne proti bolezni.

Gliva se s trosi širi po zraku

Kot navaja Marija Kolšek, bolezni ni možno zatreti, saj se gliva, ki je povzročiteljica jesenovega ožiga, s trosi širi po zraku, gospodarsko škodo pa je možno zmanjšati s posekom dreves, pri katerih se je posušila že večina krošnje. Pomembno je tudi, da so lastniki gozdov ter vzdrževalci infrastrukturnih objektov pozorni na sušenje jesenov in da močno prizadete jesene, ki rastejo ob cestah, stanovanjskih stavbah in drugih objektih, pravočasno odstranijo in tako preprečijo škodo. Za pridobitev dovoljenja za posek takšnih dreves naj se obrnejo na gozdarja zavoda za gozdove.

Ali jesenu preti še jesenov krasnik

V upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarjajo, da jesenovim drevesom v Evropi v prihodnje preti še ena nevarnost, to je tujerodni hrošč jesenov krasnik, čigar ličinke se hranijo z lesom. Hrošč izvira iz Azije, veliko škodo že povzroča v severnoameriških gozdovih, v Evropi pa so ga za zdaj odkrili v okolici Moskve in v vzhodni Ukrajini.