Internet je pomanjšal svet

Bila je sreda, 27. novembra 1991, ko smo v Sloveniji dobili prvo internetno povezavo. Vzpostavili so jo v laboratoriju za odprte sisteme in mreže na Institutu Jožef Stefan v sklopu raziskovalnega projekta EUREKA 8 oziroma COSINE, ki ga je koordinirala internetna pionirka Borka Jerman Blažič.

Ljubljana – Trideseto obletnico vzpostavitve prve internetne povezave v Sloveniji je Institutu Jožef Stefan (IJS) v sodelovanju z Združenjem za računalniške komunikacije zaznamoval s spletnim dogodkom, na katerem je Borka Jerman Blažič predstavila kratko zgodovino in nekaj podatkov o aktualni uporabi interneta v Sloveniji. »Internet je omrežje, ki je bilo proglašeno za največjo inovacijo dvajsetega stoletja. Njegov razvoj je izredno hitro napredoval in največji 'bum' prvič doživel po letu 1992, ko se pojavi splet, in drugič po letu 1996, ko je vrhovni odbor interneta sprejel odločitev, da uporabi 16-bitni kodni sistem, ki je zagotavljal predstavitev vseh storitev interneta v jezikih različnih narodov,« je pojasnila Jerman Blažičeva.

Priprave na internetno povezavo v Sloveniji beležijo začetke v sredini osemdesetih let, maja leta 1991 so raziskovalci na IJS dobili dovoljenje za najem direktnega voda za povezavo do mednarodne omrežne infrastrukture projekta COSINE, katerega cilj je bil zgraditi prvo evropsko akademsko in raziskovalno računalniško omrežje Evrope. Prva povezava po internetnem protokolu (IP) je nato stekla novembra 1991, ko so raziskovalci pridobili dovoljenja za prehod IP-paketov prek organizacije CERN v Ženevi in Nemčije do Amsterdama. »Od teh gverilskih začetkov je internet hitro napredoval, pomanjšal je svet in ga spremenil,« je poudarila govornica.

Lani je bilo v Sloveniji z internetom povezanih devetdeset odstotkov gospodinjstev, kar je pod povprečjem EU. Na drugi strani zelo dobro napreduje širokopasovni internet in smo po večini parametrov Evropske komisije nad evropskim povprečjem. Pri uporabi interneta smo Slovenci nekoliko slabši, interneta ni nikoli uporabilo 11 odstotkov ljudi, kar je treba v času, ko vstopamo v digitalni trg EU in vsesplošno digitalizacijo, po besedah govornice spremeniti. Slovenci smo pod povprečjem EU pri uporabi novih internetnih storitev, kot je internetno bančništvo, dobri pa smo pri spletnem nakupovanju in pri sodelovanju v objavah na socialnih omrežjih. Pod povprečjem EU smo tudi pri rednih, teh je 85 odstotkov, in pogostih uporabnikih interneta, ki jih je 76 odstotkov.

Spletnega dogodka se je udeležil tudi Nick Hyrka iz mednarodne organizacije Internet Society, ki deluje z namenom promocije odprtega razvoja, evolucije in uporabe interneta za blaginjo vseh ljudi. Poudaril je nujo po zaščiti interneta, s čimer bi ga ohranili odprtega, varnega in vrednega zaupanja. Predstavljeno je bilo še nekaj aktualnih tem: Janja Jakončič z Gimnazije Poljane je govorila šolanju na daljavo, ranljivost spletnih strani je predstavil Primož Cigoj z IJS, ki je pod mentorstvom Borke Jerman Blažič razvil orodje za učinkovitejše odkrivanje ranljivih spletnih mest VulNET; Tanja Pavleska z IJS pa je predavala o kibernetski varnosti in dezinformacijah.