Dogajanja ob gradnji železnice

Po izvršenem posilstvu se je Janez Jerše dvignil s svoje žrtve in se vrnil nazaj k delavcem. Marija je čutila mokroto, se ogledala in videla, da ima suknjo zadaj krvavo, sprala jo je v potoku. Nekaj dni jo je nožnica zelo bolela, kasneje je bolečina prešla. Vsega dejanja, občevanja, je bilo konec prej kot v četrt ure.

Na zaslišanju je Jerše posilstvo zanikal. Marija naj bi mu sama rekla, da je stara 16 let. Na njegovo vprašanje, ali je že imela fanta in ali bi hotela biti njegova ljubica, da se je smejala, se naslonila na njegove prsi in ga poljubila. On pa ji je dvignil krilo, jo zagrabil za golo osramje in ji potisnil prst desne roke v nožnico. Pri tem se je prepričal, da je premlada in da še ni za rabo, da je bila še čista devica. Vendar se temu ravnanju ni upirala, ampak naj bi ga še spodbudila, da lahko pride k njej spat, vendar tega ni storil.

Tudi na soočenju je Jerše tajil meseno uživanje Marije, ki je izjavila, da ji je moški ud samo nekoliko potisnil v nožnico in da je zato krvavela. Spet so razsodili, da iz Marijinih izjav ni mogoče potrditi, da je bila meseno zlorabljena zgolj nasilno. Po drugi strani takrat še ni bila stara 14 let in je bilo vsako občevanje z njo posilstvo. A vendar – prič ni bilo, zaslišani ni priznal in preiskavo so ukinili zaradi pomanjkanja dokazov.

V Zagorju je 2. junija 1849 Ana Rutar prijavila, da se je njena dvanajstletna pastorka, ki je bila pestrna njenega malega otroka, z njim sprehajala po železniškem delovišču. Dne 17. aprila 1849 popoldan ob petih, ko je delala v točilnici piva (lastnik je bil mož Rok), jo je poklical krojač, ki je bil pri njej v šteri, da ji ima tesar Wurm povedati nekaj pomembnega. Wurm ni znal kranjsko, prevajal je krojač. Wurm je povedal, da je videl njeno pastorko, kako je šla v železniško skladišče, kjer je imel sobo skladiščnik Leopold Paternolli (ki so ga zaradi majhne postave vsi klicali Paternolšek). Ker se mu je zdelo sumljivo, kako dolgo deklice ni bilo ven, se je odločil, da gre pogledat v skladišče in jo je srečal ravno, ko je prišla skozi vrata in v roki imela nekaj denarja. Posumil je, da je Paternolli dekle skrunil.

Rutarjeva je nato poklicala pastorko na zagovor in zahtevala omenjeni denar. Dekle se je prestrašilo, menjalo barve obraza, zanikalo, da ima denar, mačeha jo je preiskala in v žepu predpasnika našla dva nova kovanca po šest krajcarjev, zavita v papir (predali so ju okrajni gosposki kot dokaz). Mačeha je bila prepričana, da je prišlo do skrunitve in jo je vprašala: »To si torej zaslužila!?« Dekle se je še bolj prestrašilo in zbežalo. Stvar se je v pivnici hitro razvedela, Paternolška so poklicali na zagovor, drugi moški so ga zmerjali in tudi Rutarjeva je v svoji jezi »pustila jeziku prosti tek«.