Za oskrbo vseh ni dovolj kadra
Minister za zdravstvo Janez Poklukar: »Hrbtenica slovenskega zdravstva je napeta do skrajnih meja, da se ne zlomi, pa lahko dosežemo le skupaj z izvajanjem ukrepov v podporo zdravstvu.«
V jeseniški bolnišnici imajo na voljo trideset postelj za covidne bolnike na bolniških oddelkih in pet na oddelku za intenzivno terapijo. Včeraj zjutraj je bilo hospitaliziranih 25 covidnih bolnikov na bolniških oddelkih, oddelek za intenzivno nego je bil poln. Na Kliniki Golnik so imeli včeraj zjutraj 37 covidnih bolnikov na navadnem covidnem oddelku in 14 bolnikov na oddelku intenzivne nege. Slednji je poln čez rob, prostih pa so imeli dvajset navadnih postelj.
Ljubljana, Kranj – »V tem trenutku ne moremo več ustrezno poskrbeti za večjo naravno ali prometno nesrečo, v kateri bi bilo večje število ponesrečencev. Moja prošnja je, da se izogibate vsem adrenalinskim športom in aktivnostim, pri katerih obstaja večje tveganje za poškodbo. Preprosto ni dovolj kadra, da bi lahko poskrbeli za vse. Takšno je trenutno stanje v slovenskem zdravstvu,« je pred nekaj dnevi na novinarski konferenci na resnost razmer znova opozoril tudi državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar. Kot je pojasnil, so pred epidemijo v bolnišnicah imeli na voljo skupaj 233 postelj za intenzivno nego, zmogljivosti so do zdaj skoraj podvojili. Samo za covidne bolnike trenutno zagotavljajo že 302 taki postelji. Vindišar je k temu pojasnil, da »intenzivna postelja« ni samo ležišče.
Na intenzivni terapiji je postelja, ob kateri so ventilator, kup drage druge medicinske opreme, vsaj en zdravnik, štiri medicinske sestre intenzivne nege. »To je standard v normalnih razmerah, standardi so danes popolnoma drugačni. Prepolovljeno je število zdravnikov na pacienta, prav tako kadra zdravstvene nege,» je poudaril Franc Vindišar. Ko prerazporedijo zdravnika in medicinsko sestro na covidni oddelek, ju odvzamejo z drugega delovišča, kjer zato delo ni opravljeno. »To pomeni, da v zdravstvu trenutno, razen obravnave nujnih primerov, onkoloških pacientov, porodnic, nosečnic, vse stoji.«
Vseh 15 covidnih bolnišnic deluje kot enotna covidna bolnišnica na državnem nivoju po principu kriznega upravljanja, je še pojasnil Vindišar in dodal, da so se bolnišnice notranje reorganizirale, sklepajo tudi dogovore z drugimi zavodi glede premeščanja kadrov. Na ministrstvu si prizadevajo dobiti tudi kader iz tujine.
Lansko jesen na oddelkih za intenzivno nego nikdar nismo dosegli sedanjih številk. Za ponazoritev: 24. novembra lani sta bila v bolnišnicah 202 covidna bolnika na intenzivni terapiji, letos na ta dan 279. Po zadnji projekciji Instituta Jožef Stefan bomo vrh v enotah intenzivne terapije v četrtem valu predvidoma dosegli konec novembra, ko bomo verjetno presegli tristo covidnih bolnikov. Včeraj jih je intenzivno nego potrebovalo 288.
Težko je spremljati dnevno število umrlih. »Vsi ti ljudje imajo družine, tukaj so solze in ena sama velika žalost,« je dejal Vindišar in pozval k cepljenju. »Zaščitite sebe in svojo družino, lahko da boste ravno vi tisti, ki boste potrebovali zdravniško pomoč. Še vedno verjamem, da nam bo uspelo, samo stopiti moramo skupaj.«
Gorenjska: polno cepljenih 55 odstotkov
Cepljenih s prvim odmerkom cepiva je 58 odstotkov, polno cepljenih 54 odstotkov. V gorenjski statistični regiji je cepljenih s prvim odmerkom 58,5 odstotka, polno cepljenih 55 odstotkov.
Cepilni centri zagotavljajo tudi odprte termine cepljenja, v kranjski vojašnici je naslednji termin v sredo, 1. decembra, od 11. do 17. ure. V ZD Škofja Loka bo odprti termin cepljenja prav tako v sredo, 1. decembra, od 14.30 do 16.30 in od 17.30 do 19.30. Naslednji dan, v četrtek, pa od 8. ure do 9.30 in od 10.30 do 13. ure. Oba omenjena dneva bodo cepili tudi v ZD Jesenice, in sicer od 13. do 20. ure.
Vodja svetovalne strokovne skupine za cepljenje prof. dr. Bojana Beović je povedala, da bi poživitveni odmerek lahko postal pogoj za veljavno potrdilo o cepljenju glede na epidemiološko situacijo in na upadanje odpornosti tako pri prebolevnikih kot tudi pri cepljenih po osnovnem cepljenju.
Sedemdnevno povprečje okužb nekoliko nižje
Kot kažejo trenutni podatki, se vsaj sedemdnevno povprečje potrjenih primerov okužb s koronavirusom počasi znižuje, a kljub temu razmere ostajajo zelo resne. Veliko večino novembrskih dni je bilo to povprečje čez tri tisoč, sredi tedna je bilo sedemdnevno povprečje okužb po podatkih NIJZ 2786. V sredo so ob 7194 opravljenih PCR-testih potrdili 2668 novih okužb, kar je skoraj tisoč manj kot prejšnjo sredo. Delež pozitivnih izvidov je bil 37,1-odstoten.
Vladna odločitev o tem, ali se nam obetajo kakšne spremembe pri ukrepih za zajezitev koronavirusne bolezni, včeraj do zaključka časopisne redakcije še ni bila znana.