Zgodovinski vrh

Porezen (1630 m n. m.) – Od daleč strma gora, ki ima lahke pristope, v svoji notranjosti skriva vojne rane. Samotar na meji med Primorsko in Gorenjsko.

Od Škofje Loke do Baške grape se dviga Loško pogorje s številnimi sredogorskimi vrhovi. Porezen je zadnji med njimi, mejnik med Gorenjsko in Primorsko. Če ga pogledamo z Blegoša, deluje strmo, golo, saj vrh prekrivajo travniki. Dviga se nad Davčo, teritorialno največjo slovensko vasjo, ter daje občutek varuha tamkajšnjih kmetij. Z drugih strani so Cerkno, pa Hudajužna, Petrovo Brdo … Številni zanimivi vzponi, mi se bomo pa tokrat nanj povzpeli po enem bolj obljudenih, s Petrovega Brda.

Zapeljemo se proti Škofji Loki ter nadaljujemo v Selško dolino do Železnikov in Zalega Rovta, kjer se cesta začne vzpenjati proti Petrovemu Brdu. V križišču, kjer z desne strani pride cesta iz Sorice in bohinjske strani, zapeljemo levo in nadaljujemo še kakšen kilometer po ožji, vzpenjajoči se asfaltirani cesti. Na desni strani zagledamo smerokaz, ki nas usmeri v gozd. Tam nekje na primernem mestu parkiramo, lahko pa se zapeljemo še mimo kmetije in nad kmetijo ob naslednjih smerokazih parkiramo.

Smerokaz nam da vedeti, da nas do vrha čaka 2 uri in 20 minut vzpona. Pot zavije v gozd in se vzpenja po ožjem gozdnem kolovozu, lahko pa tudi po njegovem robu. Hitro ponovno dosežemo cesto, ki ji sledimo kratek čas, saj nas smerokaz ponovno usmeri v gozd. Kratek vzpon skozi gozd nas ponovno pripelje na cesto, ki jo prečimo, in se na drugi strani po lesenih stopnicah strmo poženemo v gozd. Markirana pot se nadaljuje skozi strnjen gozd. Vzpenjamo se v okljukih, ponekod zmerno, drugje pa precej strmo. Pot je dobro označena, je pa bolje včasih narediti ovinek, saj je pot vsaj na enem mestu podlegla eroziji. Ko v daljavi že slutimo konec gozda, se ga pot še kar oklepa in se končno tudi položi oz. zravna. Ob koncu gozda je jasa, ki jo pot preči, a se spet strmo nadaljuje skozi gozd. Z vsakim metrom je ta redkejši in odpirajo se vse lepši razgledi proti Spodnjim bohinjskim goram. Na svoji levi obidemo vrh Pohoški kup, 1542 m n. m., ki bo ob sestopu videti bistveno bolj izrazit. Dosežemo greben Porezna, ki se na začetku še vzpenja, ko pa dosežemo razgledni travniški pomol, smo v nekaj naslednjih minutah pri Domu Andreja Žvana - Borisa na Poreznu.

Vrh Porezna je od koče oddaljen še dodatnih 5 minut hoje.

Ob poti na vrh Porezna je vhod v betonirane rove, ki goro povezujejo z bunkerji na njeni drugi strani. Te utrdbe pa so bile usodne za skupino izdanih partizanov marca 1945 in njim je postavljen spomenik tik pod vrhom.

Ob lepem vremenu se nam z vrha odpre lep razgled na Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, Golake, Tržaški zaliv, Spodnje Bohinjske gore in Triglav ter Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe.

Z vrha sestopimo po poti vzpona.

Nadmorska višina: 1630 m
Višinska razlika: 800 m
Trajanje: 4 ure in 30 minut
Zahtevnost: 1 / 5