Širši nabor posegov na kmetijska zemljišča

Vlada je na četrtkovi seji sprejela spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih, ki širijo nabor posegov na kmetijska zemljišča, zagotavljajo nadomeščanje kmetijskih zemljišč v primeru spreminjanja v stavbna in uvajajo nekatere spremembe pri prometu s kmetijskimi zemljišči in pri izvedbi agrarnih operacij.

Kranj – Predlagani zakon širi nabor objektov in posegov, ki jih bo po prostorskem načrtu občine dovoljeno graditi na vseh kmetijskih zemljiščih brez predhodne spremembe namembnosti. Med takšne objekte in posege sodijo označevalne in usmerjevalne table, površine za skladiščenje kmetijskih pridelkov ter za skladiščenje rastlinskih ostankov iz kmetijske pridelave, premični objekti za rejo živali, objekti in posegi za čas dogodka ali sezone (oder, cirkus, tribuna za gledalce na prostem, objekti za izvajanje zimskih športnih aktivnosti), spominska obeležja in stavbe za opravljanje verskih obredov do tlorisne površine deset kvadratnih metrov ter še nekateri drugi posegi. Kar zadeva skladiščenje kmetijskih pridelkov, jih bo dovoljeno začasno, najdlje za eno leto, skladiščiti na površinah do 150 kvadratnih metrov, pri tem pa je pomembno tudi določilo, da pri tovrstnem skladiščenju ne nastajajo izcedne vode.

Gradnja stanov, postavitev opreme

Po novem je investitor gradnje pastirskega stanu kot nezahtevnega objekta lahko agrarna skupnost, pašna skupnost ali kmet, ki ima v lasti ali zakupu najmanj petdeset hektarjev kmetijskih zemljišč (travinja z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi).

Pomožno kmetijsko gozdarsko opremo, kamor sodijo tudi ograje za pašo živine in za zaščito kmetijskih pridelkov, ograje in opore za trajne nasade, zaščitne mreže, premični tuneli in opore za mrežo proti toči, je dopustno postavljati na vseh kmetijskih zemljiščih, občina pa lahko glede postavitve predpiše dodatne prostorsko izvedbene pogoje.

»Izgubljena« zemljišča bo treba nadomestiti

Spremenjeni zakon uvaja nadomeščanje kmetijskih zemljišč. Če občina načrtuje spremembo rabe kmetijskih zemljišč v stavbna, mora izgubljena kmetijska zemljišča nadomestiti tako, da primerljivo površino stavbnih zemljišč prerazporedi v kmetijska, vzpostavi nadomestna kmetijska zemljišča ali izboljša pridelovalni potencial obstoječih zemljišč. Če na kmetijsko zemljišče poseže država, mora izboljšati pridelovalni potencial obstoječih zemljišč; v primeru, da ne more izpolniti tega pogoja, pa mora za spremembo namembnosti plačati dvakratno vrednost odškodnine.

Pri prometu z zemljišči le manjše spremembe

Manjše spremembe se obetajo tudi pri prometu s kmetijskimi zemljišči. Po predlagani ureditvi odobritev pravnega posla ne bo potrebna, če gre za kmetijsko zemljišče ali gozd, velik manj kot 200 kvadratnih metrov, in če ta površina predstavlja manj kot pet odstotkov zemljiške parcele. V pravnih poslih med živimi naj bi odpravili status zaščitene kmetije, sodišče bo ta status preverjalo le še v zapuščinskem postopku. Predlagani zakon na novo ureja prodajo zemljišč, ki imajo mešano kmetijsko-gozdno rabo. Lastnikom kmetijskih zemljišč, ki so zemljišče prodali za izvedbo prostorskih ureditev državnega pomena ali so bili zaradi tega razlaščeni, zakon omogoča, da v desetih letih na območju domače ali sosednje občine kupijo ali zakupijo kmetijsko zemljišče.

Zakon prinaša tudi nekatere spremembe in poenostavitve pri agrarnih operacijah, med drugim bolj jasno določa pogoje glede medsebojne menjave kmetijskih in gozdnih zemljišč ter uvaja možnost delitve solastnine v komasacijskih postopkih in izgradnje državnih namakalnih sistemov. Uvaja tudi novo agrarno operacijo, to je razdružitev solastnine na kmetijskih zemljiščih.