Cankar gre na Zahod

V sklopu letošnjega Tedna slovenske drame so v ponedeljek v Mestni knjižnici Kranj predstavili prevod celotnega dramskega opusa Ivana Cankarja v angleški jezik, dvojezično monografijo Slovensko gledališče po osamosvojitvi pa je predstavila avtorica dr. Rosalina Perales iz Portorika.

S pritiskom na spletni gumb sta direktor Prešernovega gledališča Jure Novak in vodja mednarodnega prevajalskega projekta Cankar Goes West (Cankar gre na Zahod), v Torontu živeča režiserka slovenskega rodu Andreja Kovač, sedem prevedenih Cankarjevih dram pospremila v prodajo na spletnem ponudniku Amazon. Knjige so tu na voljo v dveh izdajah, kot posamezne knjige z mehkimi platnicami in kot digitalna izdaja na platformi Kindle, v posebni ponudbi in najdragocenejša pa je bibliofilska izdaja za zbiratelje v omejeni nakladi štiristo izvodov.

Celoten projekt Prešernovega gledališča v sodelovanju z gledališčem Crane Creations Theatre Company, ki ga ima v Kanadi Andreja Kovač, je v Mestni knjižnici Kranj slednja predstavila z urednikom in prevajalci – v živo, nekateri pa so se iz Ljubljane ter iz ZDA in Kanade oglasili po spletu. Kot je povedala, je projekt podprlo slovensko ministrstvo za kulturo, sredstva zanj pa so pridobili tudi iz programa Creative Europe programme, kjer so poudarili željo, da prevajajo materni govorci. Pri prevodih vseh sedmih Cankarjevih dramskih besedil so tako sodelovali Michael Biggins (Romantične duše, Jakob Ruda, Za narodov blagor), Jason in Alenka Blake (Kralj na Betajnovi), Rawley Grau (Pohujšanje v dolini šentflorjanski) in Tina Mahkota ob pregledu Toma Priestlyja (Hlapci in Lepa Vida).

»Ko sem se leta 2012 preselila v Kanado in sem tam želela režirati kakšno Cankarjevo dramo, sem bila zelo presenečena, ko sem ugotovila, da prevodov njegovih dram v angleški jezik enostavno ni,« je povedala pobudnica projekta, ki se je zato obrnila na Prešernovo gledališče, ki si v zadnjih letih še posebno prizadeva za promocijo slovenskih dramskih besedil v svetu. Prevajalski projekt je potekal dve leti in je zahteval veliko sodelovanja. »Prevod ni le prevajanje iz enega jezika v drugega, gre namreč za povsem drugačni kulturi, od monolitne slovenske do multikulturnih Kanade in ZDA. Zato smo prevode sproti preizkušali tudi z igralci na bralnih vajah,« je med drugim povedala Andreja Kovač. Pri tem jim je bil v veliko pomoč lingvist in igralec ter urednik James Hyett.

V nadaljevanju je Rok Andres v pogovoru z Rosalino Perales predstavil še njeno dvojezično monografijo – v angleščini in španščini – z naslovom Slovensko gledališče po osamosvojitvi. Raziskovalka, zgodovinarka in kritičarka, upokojena profesorica Univerze v Portoriku, se je nad slovenskim gledališčem, državo in ljudmi navdušila pred desetimi leti, ko je bila prvič povabljena v Slovenijo. Leta 2017 je prejela Fulbrightovo štipendijo za raziskovanje slovenskega gledališča in gledališča na področju nekdanje Jugoslavije. Knjiga je rezultat njenega večletnega proučevanja slovenskega gledališča in sodelovanja z ljudmi gledališke stroke pri nas. »Morda ne gre za popolne informacije o slovenskem gledališču po osamosvojitvi, menim pa, da te zadovoljijo namenu razširjanja slovenskega gledališča med španskimi govorci iz Portorika, Španije in Latinske Amerike ter angleškimi govorci, ki ne poznajo slovenskega gledališča in kulture,« je med drugim povedala Rosalina Perales, ki je v španski prevod vključila tudi tri sodobne slovenske drame, Hodnik Matjaža Zupančiča, Komedijo o koncu sveta Evalda Flisarja in 5fantkov.com Simone Semenič.