Bangladeška premierka Sheikh Hasina, estonska premierka Kaja Kallas, tanzanijska predsednica Samia Suluhu in prva ministrica Škotske Nicola Sturgeon v Glasgowu, 2. 11. 2021 / Foto: Wikipedija

Bla bla bla v Glasgowu

Na zadnji dan oktobra se je v Glasgowu začela svetovna podnebna konferenca. Na njej se je zbrala tudi večina svetovnih voditeljev. To je pohvalno, a veliko vprašanje je, ali bo njihovo besedovanje kaj zaleglo.

Podnebna konferenca

Tisto, za kar gre, je mogoče predstaviti zelo enostavno. Berimo: »Glasgow je največje mesto na Škotskem. Škotska je del Velike Britanije. Podnebna konferenca se imenuje COP26. Zaradi pandemije koronavirusa je lani odpadla. Podnebna konferenca se je začela 31. oktobra. V tem času bo v Glasgow prišlo več kot 120 svetovnih voditeljev. Voditelji bodo govorili o omejevanju človekovega vpliva na podnebje. / Vremenu v vseh letnih časih rečemo podnebje. Podnebje po svetu se spreminja. Včasih je bolj vroče kot običajno. Ali pa je zelo mrzlo in tega ne pričakujemo. Razlikam v vremenu rečemo podnebne spremembe. Na spremembo podnebja vplivamo ljudje. Ljudje onesnažujemo okolje. Na primer s tovarnami in avtomobili. Onesnaženo okolje pa spreminja podnebje. Zaradi podnebnih sprememb po svetu se spreminja temperatura zraka in vode. Temperatura se viša. Spremenjena temperatura pa vpliva na življenje rastlin, živali in ljudi. / Glavni cilj konference je omejitev višanja temperature na 1,5 stopinje Celzija. Voditelji se želijo dogovoriti o ukrepih, da bi ustavili zviševanje povprečne temperature našega planeta. Naš planet je Zemlja. Temperatura Zemlje se ne sme dvigniti za več kot 1,5 stopinje Celzija. 1,5 stopinje se morda zdi malo. Za povprečno letno temperaturo pa je to veliko. Na primer: zaradi višje temperature zraka se led na ledenikih hitreje topi. Na podnebni konferenci se želijo dogovoriti tudi: da bi prenehali uporabljati premog; da ne bi več vozili avtomobilov na bencin ali dizel gorivo; da bi omejili sekanje gozdov. Posledice podnebnih sprememb se kažejo že po vsem svetu. / Posledice podnebnih sprememb se kažejo kot: poplave, cikloni, požari v naravi in rekordno visoke ali nizke temperature. To je povedal predsednik konference Alok Sharma. Povedal je še: Ta konferenca je zadnje in najboljše upanje, da se omeji segrevanje planeta. Če ukrepamo zdaj in delujemo skupaj, lahko zaščitimo naš planet. / V zadnjih letih so bili ekstremni vremenski pojavi. Veliko je bilo vročinskih valov. To pomeni, da so bile temperature zelo visoke. Veliko je bilo poplav. Pa tudi obsežnih gozdnih požarov. To je bilo predvsem v Avstraliji in Združenih državah Amerike. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres pravi: Zaradi vseh ekstremnih vremenskih pojavov mora biti ta podnebna konferenca prelomna točka za ljudi in planet. / Kaj se lahko zgodi, če se ne odzovemo na podnebne spremembe? Če se bo temperatura planeta še naprej zviševala, bomo vsi čutili posledice. Te posledice bodo: množično preseljevanje ljudi, izguba življenjskega prostora, spopadi za vodo in hrano, širjenje puščav …« (Vir: MMC RTV SLO)

Res le »bla bla bla«?

V petek, 5. novembra, se je v Glasgowu zgodil še »petkov pohod za okolje«. Udeležila se ga je tudi Greta Thunberg. Podnebno konferenco COP26 je označila kot »PR-vajo«. »Voditelji ne počnejo ničesar. Zdi se, da je njihov glavni cilj, da ostanejo stvari takšne, kot so. Dvotedensko praznovanje poslov kot običajno in bla bla blaja … To ni več podnebna konferenca. To je zdaj svetovni festival lažnega zelenega oglaševanja. Ne morejo prezreti znanstvenih podlag in ne morejo prezreti nas. Naši voditelji ne vodijo. … Ne potrebujemo nobene nove prazne obljube. To pa je vse, kar dobivamo.« Ugandska aktivistka Vanessa Nakote pa je povedala, kako je na podnebni fronti v njeni državi: »Ljudje umirajo, otroci ne hodijo več v šole, kmetije so uničene.«

Res ni rešitve?

In še eden od spletnih komentarjev: »Prazne obljube. Premogu se ni mogoče odpovedati. S čim pa naj se nadomesti primanjkljaj energije? Prenehanje uporabe premoga bi v tem trenutku pomenilo kolaps gospodarstva s sočasno revščino, lakoto in posledično vojno. ZDA, Kitajska, Indija in Avstralija se tega dobro zavedajo, zato tudi niso pristopile k temu dogovoru. Rešitve? Jih ni. Edina alternativa so nuklearke, ki pa se jih ne da zgraditi tako na hitro, pa še veliko nasprotovanje je proti njim. S sončno in vetrno energijo tako velikega izpada ni mogoče nadomestiti, tudi če bi jih bili sposobni postaviti v hipu in če pozabimo vso okoljsko svinjarijo, ki bi jo pri tem naredili. Pa še vsem fosilnim gorivom se tako in tako ne da odpovedati brez kolapsa civilizacije. Nafta je in bo nepogrešljiva v prometu. Vi pa kar sanjajte o elektrifikaciji prometa. Ni dovolj materialov, ni infrastrukture, proizvodnja je hudo onesnaževanje. Ob občutnem zmanjšanju prometa pa spet sledi isti scenarij – zlom gospodarstev, lakota, vojna. Ni rešitve. Ljudi na svetu je preveč in drvimo v kolaps.« (mali_piscek, MMC RTV SLO) Res ni rešitve?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / četrtek, 6. julij 2017 / 10:18

Šola vedeževanja iz Ciganskih kart

Bralec pod šifro Planine si je izbral sedem kart in prosi za razlago z vprašanjem za službo in srčne zadeve. Sam si kart ni znal razložiti, saj so ga zmedle negativne slike. Izbrane karte so Nesreč...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / ponedeljek, 11. februar 2008 / 07:00

Štruklji

Štruklji so zelo znana slovenska specialiteta in verjetno najstarejša slovenska jed, saj omenja pehtranove štruklje neka stara kuharska knjiga, ki je leta 1589 izšla v Gradcu, kjer je tedaj živelo vel...

Šport / ponedeljek, 11. februar 2008 / 07:00

Karmen se radi spominjajo

Škofjeloški šahovski turnir v spomin na mlado šahovsko velemojstrico Karmen Orel je z udeležbo blizu dvesto šahistov postal pravi praznik slovenskega šaha.

Šport / ponedeljek, 11. februar 2008 / 07:00

Našim tri zmage in tretje mesto

Garmisch- Parternkirchen - Drugo letošnje tekmovanje v paraskiju za točke evropskega pokala v nemškem Oberammergau je minilo v znamenju slovenskih padalcev, ki so še enkrat potrd...

Šport / ponedeljek, 11. februar 2008 / 07:00

Anže Šetina naš najboljši v Innsbrucku

Kranj - Konec minulega tedna je v avstrijskem Innsbrucku potekalo svetovno mladinsko prvenstvo v bobu in skeletonu, na njem pa so prvič nastopili tudi slovenski reprezentanti. Pr...

Kronika / ponedeljek, 11. februar 2008 / 07:00

Sto ljudi iskalo otroke, ki so sami šli v Ljubljano

Trije otroci iz Srednjih Bitenj so včeraj pošteno prestrašili svoje starše. Ne da bi komu povedali, so se z avtobusom odpeljali k teti v Ljubljano in tako doma povzročili obsežno iskalno akcijo.