Novi poslovno-proizvodni objekt
Petmilijonsko investicijo podjetja LIP Pohištvo je z dobrim milijonom evrov podprla tudi država. Iz manjšega proizvodnega obrata je v Bohinju zraslo izvozno usmerjeno podjetje, ki se ukvarja z izdelavo masivnega pohištva in je v desetih letih podvojilo število zaposlenih.
Podjetje LIP Pohištvo se ukvarja s proizvodnjo masivnega pohištva. Je izvozno naravnano, saj največ svojih izdelkov proda na zahodne trge, zlasti v Avstrijo, Nemčijo in Švico, sodeluje pa tudi z bohinjskim turizmom. Med drugim so tako z njihovim pohištvom opremljene sobe v letos prenovljenem Gostišču Danica, ki je v lasti Turističnega društva Bohinj.
Bohinjska Bistrica – Podjetje LIP Pohištvo je v petek v Bohinjski Bistrici slovesno odprlo nov poslovno-proizvodni objekt.
Za skoraj pet milijonov evrov vredno naložbo je podjetju uspelo pridobiti tudi milijon evrov nepovratnih sredstev ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. V novih poslovnih prostorih bodo lahko povečali proizvodne kapacitete, modernizirali proces dela, izboljšali delovne pogoje in zmanjšali negative vplive na okolje.
Kot je povedal direktor podjetja Niko Ravnik, so si za nov objekt, v katerega bi se lahko preselili iz najetih prostorov, prizadevali dlje časa, saj bohinjska občina nima ustreznih zemljišč za gospodarstvo. Novi objekt, ki obsega okoli štiri tisoč kvadratnih metrov proizvodnih površin in se ponaša tudi z novo tehnološko opremo, pa bo podjetju, ki je pred dobrim desetletjem nastalo iz bohinjskega obrata podjetja LIP Bled, omogočili nadaljnji razvoj in rast.
Bohinjski župan Jože Sodja pravi, da se občina zaveda težav z zagotavljanjem prostora za gospodarske dejavnosti, ki niso neposredno povezane s turizmom, a da so bili doslej zavrnjeni pri vseh poskusih pridobivanja industrijske cone, zlasti ker je velik del primernih zemljišč na potencialno poplavno ogroženih območjih.
Na občini si sicer prizadevajo, da bi prav na območju, kjer je novi obrat podjetja LIP Pohištvo, in v njegovi bližini, uredili industrijsko cono. »Upam, da s tem projektom uspemo, saj je industrijska cona nujno potrebna, drugje pa zaradi zaščitenih območij Triglavskega narodnega parka in Nature 2000 zanjo nimamo možnosti,« je dejal župan. Pri tem je poudaril pomen tega, da ima Bohinj delovna mesta tudi v drugih branžah in ni v celoti odvisen od turizma. Naložba podjetja LIP Pohištvo je zato še posebno dobrodošla, pravi župan.
Podjetju jo je uspelo uresničiti tudi s pomočjo države pa tudi dveh dolgoročnih kreditov SID banke v skupni vrednosti 2,9 milijona evrov.
Direktor direktorata za lesarstvo Danilo Anton Ranc je poudaril, da ministrstvo podpira naložbe v lesni industriji, predvsem v izdelke z višjo dodano vrednostjo. Iz načrta za okrevanje bodo tako v prihodnje za tovrstne projekte namenili 28 milijonov evrov. »V Sloveniji imamo dovolj gozdov. Ni dovolj, da naredimo samo deske, še manj, da izvažamo le hlode, ampak moramo to našo naravno dobrino uporabiti za izdelke s čim višjo dodano vrednostjo,« je poudaril Ranc.
LIP Pohištvo, ki se ukvarja s proizvodnjo masivnega pohištva, je izvozno naravnano podjetje. Največ svojih izdelkov proda na zahodne trge, zlasti v Avstrijo, Nemčijo in Švico, nekaj tudi v Rusijo. Sodeluje pa tudi z bohinjskim turizmom.
Kot je izpostavil direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, si v Bohinju že leta v okviru več projektov prizadevajo povezati turizem z lesno industrijo z namenom dviga vizualne podobe in kakovosti destinacije. »Želimo si, da Bohinj ohrani podobo krajine, zato v prostor posegamo zelo subtilno z velikim spoštovanjem do tradicionalnih vrednot in uporabe lesa.«
Tudi Turistično društvo Bohinj je ob letošnji prenovi Gostišča Danica za opremo sob uporabilo izdelke podjetja LIP Pohištvo. »Odzivi ljudi so fenomenalni,« je poudaril predsednik društva Boštjan Mencinger in povedal, da jim je tudi na podlagi opreme uspelo doseči višje cene sob, kot so sprva pričakovali.
LIP Pohištvo je bil v preteklosti manjši obrat podjetja LIP Bled. Leta 2009 pa je tovarno v želji po ohranitvi tradicije in lokalne proizvodnje odkupila skupina delavcev. Sprva je bilo 22 zaposlenih, danes jih je 45, in kot pravi direktor Niko Ravnik, so s trdim delom in odrekanji dokazali, da v Sloveniji lahko preživi tudi lesna industrija.