Povpraševanja kolikor hočeš

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 08:27

Cene na slovenskem nepremičninskem trgu dosegajo rekordne vrednosti. Preverili smo, kako stanje komentirajo gorenjski nepremičninski agenti.

Kranj – Cene stanovanjskih nepremičnin so bile v drugem četrtletju povprečno za 4,5 odstotka višje kot v prvih štirih mesecih letošnjega leta, kar predstavlja največjo podražitev po drugem četrtletju leta 2011, ugotavljajo na Statističnem uradu. Cene rabljenih stanovanj so bile višje za pet odstotkov, cene rabljenih družinskih hiš pa za 4,2 odstotka. Višje so bile tudi cene novih stanovanj, za 2,6 odstotka, medtem ko so cene novih družinskih hiš v povprečju padle za 8,5 odstotka.

Skupna vrednost prodanih stanovanjskih nepremičnin (hiš in stanovanj skupaj) je znašala 459 milijonov evrov, kar je za 162 milijonov evrov več kot v prvem četrtletju. S tem pa je bila dosežena tudi najvišja vrednost prodanih stanovanjskih nepremičnin, odkar na Statističnem uradu spremljajo vrednost prodaje. Skupno je bilo prodanih 3.993 stanovanjskih nepremičnin, kar je največ po drugem četrtletju 2017. O stanju na nepremičninskem trgu smo povprašali nepremičninske agente iz nekaterih večjih gorenjskih nepremičninskih družb.

Cene za povprečnega kupca vse bolj nevzdržne

Anže Urevc, vodja oddelka za nepremičnine in inženiring v jeseniškem Dominvestu, pravi, da v zadnjem obdobju na trg prihaja ponudba po nesorazmerno visokih cenah, v maniri »morda bo pa vseeno kdo kupil«. Trenutno stanje na trgu nepremičnin Urevc komentira z znano Keynesovo izjavo, da trg lahko ostane nerazsoden dlje, kot je kupec plačilno sposoben. »Dejstvo je, da je ponudbe nepremičnin res zelo zelo malo. Vsaj take, ki bi bila primerna za širši krog kupcev,« dodaja Urevc, ki o morebitnem obratu rasti cen meni, da se bistveno ne bo spremenilo, dokler bo denar poceni in ne bo večje ponudbe.

Situacija je v času epidemije precej drugačna kot ob začetku gospodarske krize v letih 2007 in 2008, ko je bilo gradenj nepremičnin veliko, gospodarstvo pa je pešalo, kar je vodilo v manjšo prodajo. »Danes je ponudba okrnjena, povpraševanja pa kolikor hočeš,« še pravi sogovornik, ki meni, da že zaradi omejenosti prostora v Sloveniji iskanje lastnega doma ne bi smelo biti prepuščeno le trgu.

Podobno meni tudi Jan Bobnar iz Nepremičnin Kranj. »Veliko povpraševanja po nepremičninah zaznavamo predvsem s strani bogatejših kupcev, zato lahko predpostavljamo, da so za povprečnega slovenskega kupca cene vse bolj nevzdržne,« pravi. Kot še dodaja sogovornik, kratkoročno ne gre pričakovati znižanja, dolgoročno pa bi padec cen nepremičnin lahko povzročila bodisi povečana ponudba novih ali rabljenih nepremičnin ali pa druge nepredvidljive gospodarske razmere v globalnem merilu.

Razmere prepuščene trgu

Borut Kordež iz družbe Makler Bled razloge za pomanjkanje stanovanj vidi v neustreznem ali sploh neobstoječem prostorskem planiranju v preteklosti ter dejstvu, da se je gradnja po gospodarski krizi skoraj povsem ustavila, kot pravi, je bilo na Gorenjskem v zadnjih desetih letih zgrajenih le nekaj sto stanovanj.

Kot poudarja, glede na izkušnje v »normalnih« razmerah osnovna cena kvadratnega metra stanovanjskega prostora v večjih gorenjskih krajih znaša okoli dva tisoč evrov, odstopajo Jesenice in Tržič, kjer cene dosežejo polovico te vrednosti, in Bled, Kranjska Gora in Bohinj, kjer dosežejo 2500 oziroma na posebnih lokacijah do tri tisoč evrov. Stanje danes pa je podobno stanju leta 2007. Cene so se namreč povzpele na tri tisoč evrov in v posameznih primerih celo do štiri tisoč evrov na kvadratni meter.

Tudi Kordež se strinja, da bo razmere nazadnje uredil trg. »Cene se bodo slej ko prej uravnale ter znova pristale na osnovnem realnem nivoju naše kupne moči, pravi.

Tudi posledice epidemije ne vplivajo na cene na trgu. Kot pravi direktor agencije Century 21 Gorenjska Vojko Besednjak, bo tako vsaj še do konca leta oz. do spreminjanja pogojev kreditiranja, kar se po zagotovilih bank letos še ne bo zgodilo. Kot pravi Besednjak, investitorjev za gradnjo ne manjka, večjo težavo vidi v počasnih upravnih postopkih pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, v zadnjem času pa svoje prispevata tudi višanje cen gradbenih materialov in pomanjkanje izvajalcev del.