Tradicija urejanja grobov

Pred dnevom spomina na mrtve, ki ga v spomin na umrle zaznamujemo 1. novembra, po tradiciji uredimo grobove ter jih okrasimo s cvetjem in svečami. S sogovorniki smo se pogovarjali o trendih urejanja grobov.

Kranj – Pri urejanju grobov pred 1. novembrom ljudje postajajo tudi pri izbiri nagrobnih sveč in nagrobnega cvetja čedalje bolj ozaveščeni ter se odločajo za trajnostne in okolju prijaznejše opcije. »Vse bolj je v trendu solarna sveča, ki gori veliko dlje od običajne voščene sveče, tudi do tisoč dni. Sveča, prižgana ob 1. novembru, tako ne postane odpadek že po nekaj dneh, ampak gori še naslednja tri leta,« je povedala Tatjana Potokar, direktorica operacij v podjetju EMMA v Lescah, in dodala: »Z bolj trajnostno alternativo lahko kupe odpadnih nagrobnih sveč drastično zmanjšamo, četudi na grob postavimo več kot samo eno, hkrati pa na tak način ohranjamo tradicijo spominjanja, druženja in prižiganja sveč ob 1. novembru.« Najbolj priljubljena barva sveče je po njenih besedah še vedno rdeča, nekateri posegajo tudi po belih, rjavih, sivih, turkiznih in drugih.

Poraba sveč je v zadnjih petih letih znatno padla. »Še pred nekaj leti smo Slovenci letno prižgali 24 milijonov sveč, zdaj jih prižgemo 16 milijonov, torej vsak Slovenec v povprečju osem. Od tega jih več kot polovico prižgemo ob dnevu spomina na mrtve. Klasične voščene sveče sicer še vedno prevladujejo, jih je pa v zadnjih letih nekoliko manj, medtem ko uporaba bolj trajnostnih rešitev, ki imajo veliko daljšo življenjsko dobo, narašča,« je še dodala Potokarjeva.

Obstojno cvetje, ki zdrži do pomladi

Pomemben dejavnik pri oskrbi grobov s cvetjem so aktualne vremenske razmere. »Če je oktobra in novembra še relativno toplo vreme, se ljudje raje odločijo za rezano cvetje, ki ga namestijo v vazo in je na videz lepše od umetnega cvetja. Priljubljene so tudi ikebane v kombinaciji s svežim cvetjem in suhimi dodatki, kot so storži ali lesene rože. Če je november že relativno hladen, je več povpraševanja po suhih aranžmajih, ki so obstojnejši in lahko zdržijo tudi do pomladi,« je pojasnila Špela Koblar iz trgovine Sončnica na Kokrici in nadaljevala: »Poraba nagrobnega cvetja je upadla, v primerjavi s preteklimi leti vsaj za dvajset odstotkov. Opažamo, da je tudi manj nasajanja rož v gredice. Tisti, ki pa vseeno zasajajo, se običajno odločijo za trajnice, kot so rese, mačehe ali hojhere, ki veljajo za klasične nagrobne rože. Tisti, ki gredice na grobu nimajo, pa kot nadomestilo pogosto izberejo rože, zasajene v loncu.«

Tradicija se spreminja

Daša Baloh iz Hrastja meni, da se je tradicija urejanja grobov spremenila. »Nekoč smo kupovali bogate ikebane in sveče raznoraznih oblik in velikosti. Danes grob uredimo zelo minimalistično. Imamo oljno svečo, ki zdrži dlje časa. Ob 1. novembru mati sama pripravi svež šopek, ki ga damo v vazo. Zasajenih rož nimamo,« je dejala Balohova; in še: »Pred praznikom prižgem le dve sveči, kar pomeni, da finančno namenim okvirno pet evrov. Včasih smo na 1. november šli na grob, sedaj pa vse uredim že prej in tisti dan preživim doma z družino.«

Pred 1. novembrom pa grob vsako leto uredi Stanka Uhernik iz Lahovč. »Grob očistimo in na novo zasadimo rože, običajno mačehe, ki jim dodamo trajnico. Vsakih nekaj let zamenjamo tudi pesek in prebarvamo črke na spomeniku. Kupimo tudi manjšo ikebano, običajno iz suhega cvetja, ki je dalj časa obstojna. Nekaj dni pri pred 1. novembrom obiščemo tudi grobove sorodnikov in znancev, kjer prižgemo svečo. Skupno jih prižgemo približno dvajset. Zdi se mi prav, da vsaj ob tem dnevu namenimo več pozornosti svojim preminulim prednikom, ker med letom zelo poredko obiščemo grobove,« je dejala Uhernikova.