Inflacija v luči epidemije

Relativno visoka inflacija je najverjetneje začasne narave, a po besedah guvernerja Banke Slovenije smo v prelomnem trenutku, ko bi se lahko pokazala morebitna dolgoročnejša rast cen.

Ljubljana – Inflacija že nekaj časa odstopa od cilja dveh odstotkov. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je minulega septembra dosegla 2,7 odstotka, primerljiv podatek za evroobmočje pa je znašal 3,4 odstotka.

Poglede na inflacijo v času epidemije so minuli ponedeljek osvetlili tudi s strokovno razpravo na Banki Slovenije. Po besedah guvernerja Boštjana Vasleta je bila inflacija v času in desetletju po gospodarski krizi relativno nizka, v začetnem obdobju epidemije pa se je rast cen še znižala, prišlo je celo do obrata v deflacijo, kar je bila predvsem posledica zastoja gospodarske dejavnosti, ki je sledila preventivnim ukrepom za zajezitev virusa. V zadnjih mesecih pa smo priča obratu v rasti cen. Inflacija presega cilj dveh odstotkov, v nekaterih državah EU tudi za trikratnik.

Smo v prelomnem trenutku

Kot je dejal Vasle, je ocena Banke Slovenije kot tudi Evropske centralne banke, da je trenutno povišanje cen začasne narave, k čemur jih napeljujejo predvsem trije sklopi dejavnikov. Prvi je rast cen energentov, ki se je v začetku epidemije znižala, sedanja gibanja pa kažejo na vračanje na nivoje pred epidemijo. Drugi sklop dejavnikov je specifične narave, predvsem gre za spremembe na področju davčne politike v Nemčiji, kjer so med epidemijo znižali DDV, stopnje pa se sedaj vračajo na prejšnje nivoje, kar po Vasletovih besedah pomembno prispeva k povišani inflaciji. Tretji dejavnik je povezan s precej neenakomernim okrevanjem, tako z zdravstvenega kot ekonomskega vidika, zaradi katerega v nekaterih segmentih prihaja do zastojev v proizvodnji, kar povzroča motnje v dobavnih verigah.

Doslej ni bilo zaznati večjih sprememb glede inflacijskih pričakovanj, prav tako ne sekundarnih učinkov, ki se navadno pojavijo na trgu dela. Tudi to – tako Vasle – Banko Slovenije utrjuje v prepričanju, da je inflacija začasne narave.

»Vendar se razmere spreminjajo. Smo v prelomnem trenutku, ko se na eni strani že kažejo spremembe v inflacijskih pričakovanjih, torej v tem, kaj nam sporočajo trgi in kaj kažejo pričakovanja prebivalstva. Drugi dejavnik pa je, da vsaj na nekaterih segmentih trga že prihaja do sprememb, predvsem pomanjkanja delovne sile in pritiskov ali celo do dejanskega povišanja plač. Če bi se ti učinki okrepili, postali resnejše narave, potem ne bi več mogli govoriti o prehodnem značaju inflacije, ampak bi bila rast cen nekaj, kar bi z nami ostalo dlje časa,« pravi Vasle.

Inflacijska gibanja in pričakovanja je nato podrobneje pojasnila viceguvernerka Tina Žumer, sledila pa je razprava, ki jo je vodila Arjana Brezigar Masten z Banke Slovenije, sodelovali pa so Maja Bednaš, direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj, Andrej Božič, podpredsednik Združenja Manager, Marko Pahor, redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, in Tomaž Smrekar, direktor Statističnega urada.

Izzivi so lahko tudi priložnost

Med drugim je Marko Pahor poudaril razliko med statistično izmerjeno in osebno inflacijo, ki jo posamezniki glede na nakupe, ki jih opravljamo, lahko občutimo precej drugače. Temu pritrjuje tudi anketa, ki so jo opravili pri Banki Slovenije med uporabniki družbenih omrežij, po kateri jih 44 odstotkov meni, da so cene v zadnjem letu zrasle za več kot sedem odstotkov, skoraj polovica vprašanih pa, da so cene zrasle med dva dvema in sedmimi odstotki. Le osem odstotkov anketirancev višino inflacije postavlja na okoli dva odstotka.

Tudi razpravljavci so med glavnimi razlogi za povišano inflacijo navedli dvig cen energentov, pri čemer je denimo Andrej Božič dodal, da gre razloge za trenutno stanje deloma iskati tudi v špekulacijah, saj številna mednarodna in tudi naša večja podjetja sklepajo dolgoročne pogodbe z dobavitelji in nanje trenutne cene plina še ne bi smele vplivati v takšni meri. Meni tudi, da bo morala Evropa več proizvesti sama in se manj zanašati na uvoz ter svoj trg bolje zaščititi.

Podjetja pri nas se že srečujejo s pomanjkanjem delovne sile, kar je po besedah Maje Bednaš deloma povezano z neskladjem med ponudbo in povpraševanjem, deloma pa z demografskimi gibanji. Število prebivalcev, starih od 20 do 64 let, se namreč v zadnjih letih zmanjšuje za okoli deset tisoč letno. Kažejo se že tudi pritiski po povečanju plač, kar bi bil lahko znak, da bo inflacija dolgotrajnejše narave.

Izzivi pa so za Slovenijo lahko tudi priložnost, meni Božič, saj imamo razvita industrializirana jedra, ki jih lahko izkoristimo in dvignemo dodano vrednost. Zavzema se za uvedbo socialne kapice, s čimer bomo lažje obdržali strateško zelo pomemben inženirski kader. Hkrati pa je dodal, da bi morali biti bolj cenjeni tudi drugi poklici, za katere ni potrebna visokošolska izobrazba, a tudi zahtevajo znanje in spretnosti.