Ali se zares zavedamo tega, kako resno je stanje

Po besedah ministra za zdravje Janeza Poklukarja gremo v najslabše stanje epidemije, odkar se spopadamo s covidom-19. Tako slabo je, da se nam lahko zgodi scenarij iz italijanskega Bergama, je opozoril minister in znova pozval k cepljenju ter upoštevanju vseh preventivnih ukrepov in PCT-protokola.

Ljubljana – Danes zjutraj so bile zasedene vse zmogljivosti na navadnih covidnih oddelkih v bolnišnicah, postelje na intenzivni negi so bile zasedene 92-odstotno, je na popoldanski novinarski konferenci sporočil zdravstveni minister Janez Poklukar. Zjutraj je bilo hospitaliziranih 393 covidnih bolnikov, 133 od tega na intenzivni negi. Včeraj so s PCR-testi potrdili 3166 okužb, 1021 več kot prejšnji torek. Največ okužb je v starostnih skupinah od 15 do 24 let (učenci, dijaki, študenti) in od 35 do 44 let (zaposleni), v obeh starostnih skupinah kar več kot dvakrat toliko kot v tednu poprej.

Že včeraj so na ministrstvu za zdravje sklenili, da bodo z današnjim dnem še povečali bolnišnične kapacitete na 480 postelj, skladno s tem bo sledilo tudi povečanje števila postelj na oddelkih za intenzivno nego, trenutno je zagotovljenih 140. S petkom bosta kot covidni bolnišnici znova začeli delovati bolnišnici v Sežani in Topolšici, skupaj jih bo v državi 15. »Že v petek bomo omejili izvajanje vseh nenujnih programov in povečali kapacitete v navadnih in intenzivnih posteljah za covidne bolnike, to nam narekuje epidemija,« je povedal minister Poklukar.

Po besedah ministra Poklukarja gremo v celo v najslabše stanje epidemije, odkar se spopadamo s covidom-19. Opozoril je, da če smo na začetku epidemije s strahom gledali Italijo, smo zdaj pri nas zaradi nizke precepljenosti na prelomni točki, kajti lahko se nam zgodi scenarij iz italijanskega Bergama. »Situacija je tako resna«. Kaj bi pomenil zlom zdravstvenega sistema za nas? Po ministrovih navedbah bi se zdravstvo usmerilo samo še v covidne intenzivne oddelke in nujna stanja na urgencah. Kot pa je v dodatnem pojasnilu zagotovil, naj se ne bi ob tako slabi epidemiološki sliki ustavili programi onkologije, porodništva, pediatrije in nekateri drugi. A vprašanje je tudi, kdo bo zdravil ob covidnih posteljah, zato bo, kot je tudi dejal minister, tudi zdravstvene delavce treba prerazporediti. Minister temu v izobig sporoča prebivalcem, naj sledijo odlokom in ukrepom, ki jih skušajo implementirati s stroko.

Takoj po uveljavitvi protokola PCT (preboleli, cepljeni, testirani) s 15. septembrom smo bili s tem uspešni, vendar pa je sčasoma, kot je dejal minister Poklukar, družbena relativizacija tega ukrepa pustila neslutene, a vidne posledice. »Nikoli ne bom oporekal svobodi razmišljanja in kritiki na strpen in človeka sprejemljiv način. Kot predstavnik zdravstva pa je moja naloga, da zaščitim življenja ljudi in zdravstvene delavce. Lahko imate pomisleke, kar je legitimno, vendar z nasprotovanjem ukrepom za preprečitev širjenja virusa ne pomagate z zaščito življenja ljudi in zaposlenim v zdravstvu.« Minister je znova poudaril, da PCT-ukrep učinkuje, a le, če ga izvajamo in uporabljamo vsi. Enormne številke potrjenih okužb in posledično števila hospitaliziranih pa kažejo, da nismo več dosledni. »Preverjanje PCT-pogoja je prej izjema kot pravilo. Tudi ponarejena potrdila niso tisto, kar si želimo. Kar bi odražalo zrelo družbo.« Minister Poklukar je pozval tudi k doslednemu nošenju zaščitnih mask, in kot tudi ugotavlja, smo na t. i. »mehurčke« pri druženju že zdavnaj pozabili.

Cepljenih z enim odmerkom cepiva proti covidu-19, starih nad 18 let, je 66 odstotkov, kar je ob strmem vzponu okuženih nezavidljiva popotnica, je opozoril minister in vnovič pozval k cepljenju in spoštovanju PCT-protokola, kar nas v tem trenutku edino lahko reši. »Če kot družba dosledno ne bomo izvajali tudi PCT-pogoja, bomo žal ponovno morali omejevati družbeno življenje. Zapiranja si nihče ne želi, a s posvetovalno skupino smo morali tehtati tudi ta ukrep.« Ko bo hospitaliziranih na intenzivni negi med 160 in 180, bo tudi minister vladi predlagal vsaj delno zaprtje družbe.

Vlada je na današnji seji že sprejela nekaj dodatnih ukrepov. Uvedli bodo redno presejalno testiranje v vseh bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih po protokolu. Za opravljanje dela se bo samotestiranje opravljalo že na 48 ur. Za učence, dijake in študente bo namesto enkrat na teden samotestiranje potekalo dvakrat tedensko s pravico do uporabe brezplačnih desetih testov za samotestiranje. Samotestiranje je predvideno tudi za udeležbo v športnih in obšportnih dejavnostih. Zaostrujejo se ukrepi glede nošenja zaščitne maske (poleg zdravstva, socialnega varstva, izobraževalnih ustanov) tudi v vseh storitvah, kjer prihaja do neposrednega stika med ljudmi.

Minister Poklukar je v sklepnem nagovoru pozval, naj bodo dnevi, ki prihajajo, dnevi solidarnosti, sočutnosti, medsebojne pomoči, spoštovanja vseh ukrepov za zamejevanje širjenja virusa. Ostanimo doma, če zbolimo, in stopimo v stik z izbranim družinskim zdravnikom.

Vodja svetovalne skupine za covid-19 doc. dr. Mateja Logar pa se sprašuje, zakaj je toliko zanikanja. Virusa ne moremo otipati, zato ni vidni sovražnik. »A virus obstaja. Mikrobiologi ga vidijo, vsi drugi pa vidimo posledice,« je opozorila Logarjeva dodala, da je sicer res, da veliko ljudi zboli za blago obliko koronavirusne bolezni, a žal ne morejo vnaprej določiti, pri katerih bo bolezen imela težji potek. Kot je še poudarila, namesto da bi se pogovarjali o tem, kako bi posamezne ukrepe sprostili, se pogovarjamo o tem, da bo potrebno dodatno zaostrovanje. »Obstoječi ukrepi so učinkoviti, a jih ne upoštevamo, kar je skrb vzbujajoče in žalostno,« meni Logarjeva, prepričana tudi, da nam osnovni preventivni ukrepi in PCT v resnici ne preprečujejo, da bi živeli sorazmerno normalno življenje. Vse je odvisno od nas, upoštevanja priporočil stroke in ne od prava in zakonov, ki jih virus niti ne razume, je še dejala Logarjeva.