Sašo Gašperin je ob pripovedovanju številnih izjemnih zgodb o ljudeh in dogodkih iz teh krajev pohodnike skozi Begunje popeljal proti Linhartovi Radovljici.

Od Jožovca do Linharta

V iskanju zgodb, tistih, ki so že napisane, in tistih, ki še čakajo na objavo, se je skupina pohodnikov z obeh strani državne meje, iz Gorenjske in sosednje avstrijske Koroške, odpravila na Glasov literarno-kulturni pohod od Begunj do Radovljice.

Begunje, Radovljica – Begunje so resda najbolj znane kot zibelka Avsenikove glasbe in kot izhodišče za številne poti po bližnji in daljni okolici, a so tudi kraj, ki je dal mnoge izjemne osebnosti pa tudi navdih za zgodbe, ki so našle pomembno mesto v slovenski literaturi. A izlet skupine pohodnikov se je seveda začel v muzeju Avsenikove glasbe na Jožovčevi domačiji, kjer so si ogledali dediščino ansambla, ki si je ustvaril izjemno prepoznavnost in ugled po vsem svetu.

Pod Sv. Petrom, hribom, ki sta ga v svojih pesmih tako pogosto opevala prav brata Avsenik, se je začel drugi del poti. Vodnik Sašo Gašperin je pohodnike najprej popeljal do slikovite graščine Katzenstein. Danes v njej deluje psihiatrična bolnišnica, zgrajena pa je bila kot dom za plemiško družino in kasneje preurejena najprej v ženski, nato pa v drugi svetovni vojni nacistični in kasneje jugoslovanski politični zapor. Postala je vir številnih pretresljivih zgodb, ki so izšle tudi v obliki literarnih del. Avtor ene od njih je France Križnar, oče borca za človekove pravice Toma Križnarja. Zgodbo Andreja Bohinca, moža, ki je 4. maja 1945 vodil napad za osvoboditev zapora, pa je zapisal pisatelj Vladimir Kavčič.

Sprehod skozi Begunje razkriva, da se je tu rodil škof Anton Bonaventura Jeglič, ustanovitelj Škofovih zavodov, v Begunjah je zadnje obdobje življenja preživel izjemni katoliški intelektualec Mitja Šarabon, še eden od prezrtih pesnikov. Njegov Sonetni venec sonetnih vencev je bil napisan leta 1945, izšel je šele 25 let pozneje.

Pohodniki so se nato prek Dvorske vasi in Otoka, vasice, ki jo v svojih Vozarjih opisuje Janez Jalen, odpravili v Radovljico, Linhartovo mesto. Tam so obiskali Mestni muzej, posvečen prav zapuščini znamenitega rojaka – prvega slovenskega dramatika, zgodovinarja in visokega uradnika Antona Tomaža Linharta.

Pohod je bil organiziran v okviru čezmejnega projekta SMART Tourist, ki je del Interregovega programa sodelovanja med Avstrijo in Slovenijo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / sreda, 18. maj 2016 / 13:18

Poligon za vadbo

V Športnem parku Podmežakla so odprli poligon za rekreativno vadbo na prostem. Prvi ga je preizkusil Mitja Petkovšek.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...