Od Jožovca do Linharta

V iskanju zgodb, tistih, ki so že napisane, in tistih, ki še čakajo na objavo, se je skupina pohodnikov z obeh strani državne meje, iz Gorenjske in sosednje avstrijske Koroške, odpravila na Glasov literarno-kulturni pohod od Begunj do Radovljice.

Begunje, Radovljica – Begunje so resda najbolj znane kot zibelka Avsenikove glasbe in kot izhodišče za številne poti po bližnji in daljni okolici, a so tudi kraj, ki je dal mnoge izjemne osebnosti pa tudi navdih za zgodbe, ki so našle pomembno mesto v slovenski literaturi. A izlet skupine pohodnikov se je seveda začel v muzeju Avsenikove glasbe na Jožovčevi domačiji, kjer so si ogledali dediščino ansambla, ki si je ustvaril izjemno prepoznavnost in ugled po vsem svetu.

Pod Sv. Petrom, hribom, ki sta ga v svojih pesmih tako pogosto opevala prav brata Avsenik, se je začel drugi del poti. Vodnik Sašo Gašperin je pohodnike najprej popeljal do slikovite graščine Katzenstein. Danes v njej deluje psihiatrična bolnišnica, zgrajena pa je bila kot dom za plemiško družino in kasneje preurejena najprej v ženski, nato pa v drugi svetovni vojni nacistični in kasneje jugoslovanski politični zapor. Postala je vir številnih pretresljivih zgodb, ki so izšle tudi v obliki literarnih del. Avtor ene od njih je France Križnar, oče borca za človekove pravice Toma Križnarja. Zgodbo Andreja Bohinca, moža, ki je 4. maja 1945 vodil napad za osvoboditev zapora, pa je zapisal pisatelj Vladimir Kavčič.

Sprehod skozi Begunje razkriva, da se je tu rodil škof Anton Bonaventura Jeglič, ustanovitelj Škofovih zavodov, v Begunjah je zadnje obdobje življenja preživel izjemni katoliški intelektualec Mitja Šarabon, še eden od prezrtih pesnikov. Njegov Sonetni venec sonetnih vencev je bil napisan leta 1945, izšel je šele 25 let pozneje.

Pohodniki so se nato prek Dvorske vasi in Otoka, vasice, ki jo v svojih Vozarjih opisuje Janez Jalen, odpravili v Radovljico, Linhartovo mesto. Tam so obiskali Mestni muzej, posvečen prav zapuščini znamenitega rojaka – prvega slovenskega dramatika, zgodovinarja in visokega uradnika Antona Tomaža Linharta.

Pohod je bil organiziran v okviru čezmejnega projekta SMART Tourist, ki je del Interregovega programa sodelovanja med Avstrijo in Slovenijo.